Panama se vrača na francoski črni seznam

Novinarji so odlično opravili svoje delo − tako pravi tudi francoski finančni minister Michel Sapin −, zdaj je na potezi politika. Predsednik François Hollande je že takoj v ponedeljek odločil, da bo Francija znova uvrstila Panamo na svoj davčni črni seznam »nekooperativnih držav in ozemelj«.

Iz Paname so se nemudoma odzvali, češ da lahko Francija pričakuje povračilne ukrepe ... Pariz je Panamo izbrisal s svojega črnega seznama januarja 2012, potem ko so s tamkajšnjimi oblastmi podpisali konvencijo o boju proti izogibanju davkom. Zdaj je za francosko politiko očitno, da se druga stran dogovora ni držala.

Kakor je v intervjuju za Le Monde povedal minister Sapin, »offshore podjetja sama po sebi niso problem, ampak je problematično njihovo prikrivanje in da Panama pri tem sodeluje tako, da državam, ki to zahtevajo, noče razkriti identitete koristnikov«. »Francija ni zadovoljna z odgovori, ki jih je na svojo zahtevo dobila od Paname.«

Francoska skrajna desnica

Iz »panamske« zgodbe štrli nemalo imen, tudi priimek Le Pen. Kakor so razkrili pri časniku Le Monde, ki sodeluje pri mednarodnem projektu, so offshore račune odkrili pri dveh sodelavcih voditeljice skrajne desnice Marine Le Pen. Na tnalu sta »Frédéric Chatillon, čigar podjetje Riwal je zagotavljalo komunikacijske storitve za Nacionalno fronto (FN), in Nicholas Crochet, ki je bil zadolžen za računovodske storitve kandidatov FN. Oba sta že pod drobnogledom francoskega sodstva zaradi domnevnih nepravilnosti ob parlamentarnih volitvah 2012.

A iz panamskih dokumentov ni le razvidno, po kakšnih skrivnih meandrih so utirali pot denarju: prek slamnatih podjetij od Hongkonga do Britanskih Deviških otokov, ampak, kot pišejo pri Mondu, dosjeji osvetljujejo tudi osebno finančno sliko zakoncev Jany in Jean-Marie Le Pen.

Postarani nekdanji voditelj skrajne desnice je med tistimi, ki je del svojega premoženja zaupal davčnim strokovnjakom; da bi ga skrili. Sodišče poskuša že od junija lani izslediti, da zakonca Le Pen davčno goljufata Francijo, brati je o skrivnem podjetju na Britanskih Deviških otokih, o skrivnem računu na otoku Guernesey in o 2,2 milijona evrov v svežnjih bankovcev in zlatih palicah. Nekdanji prvi človek in ustanovitelj Nacionalne fronte je finančni manever domnevno izpeljal prek svojega zaupnika Géralda Gérina oziroma offshore podjetja Balerton Marketing Ltd., ustanovljenega leta 2000, na kar zdaj namigujejo tudi panamski dosjeji.

Da se je v njih tako ali drugače znašla francoska Nacionalna fronta, ljudje iz bližine Marine Le Pen, spravlja voditeljico skrajne desnice v zagato, saj že leta gradi svoj politični lik z grajanjem »globalnih financ, ki da škodijo javnemu interesu«.

Iz Francije v Švico in Belgijo, pa tudi v eksotične konce

Med imeni Francije, ki so jih preiskovalni novinarji našli v dokumentih Paname, so tudi nekateri lastniki nogometnih klubov, zakonca Balkany (Patrick Balkany je poslanec desnosredinskih Republikancev in župan občine Levallois-Perret), nekdanji delegirani minister za proračun, socialist Jérôme Cahuzac, francosko-izraelski poslovnež Patrick Drahi, tudi nekdanji prvi mož Mednarodnega denarnega sklada in nekdanji francoski finančni minister Dominique Strauss-Kahn ... Kot je brati, je njegovo investicijsko podjetje LKS (v Luksemburgu ga je ustanovil družabnik Thierry Leyne) v davčnih oazah za svoje stranke odprlo enaintrideset podjetij, pri čemer jim je pomagala odvetniška družba Mossack Fonseca. Strauss-Kahn se zdaj brani, češ da ni o vsem vedel nič.

Da bi »optimizirale svoje dohodke«, je nemalo najbogatejših francoskih družin (Primat, Bongrain, Michel Reynier, založnik Jacques Glénat ...) že pred leti ali desetletji davčno zapustilo Francijo s preselitvijo podjetij bodisi v Belgijo bodisi v Švico. Zdaj je videti, da so imeli še offshore podjetja v eksotičnih davčnih oazah.

Ogorčena javnost

Panamski dokumenti v nekaterih francoskih primerih potrjujejo, kar že preiskujejo ali poskušajo dokazati francoska sodišča. V drugih nakazujejo, koga vse je treba vzeti pod davčni in morda sodni drobnogled.

Svoje zdaj zahteva tudi javnost ... Včeraj so se ogorčene množice na poziv združenja Attac postavile pred eno od enot banke Société Générale, ki je, ko se je prav tako razkrilo, prek svojih filial v Švici in Luksemburgu predvsem med letoma 2000 in 2010 odprla največ skrivnih podjetij s pomočjo družbe Mossack Fonseca; kar 979, med njimi jih je še vedno aktivnih od 50 do 80.

Minister Sapin je Frédérica Oudéaja, generalnega direktorja Société Générale, zato v torek že klical na zagovor. Da ne bodo več poslovali z davčnimi oazami, so se, še piše Le Monde, v banki zavezali pred petimi leti in ponovno leta 2012. Oudéa je ministru obljubil, da bo pristojnim razkril vse podatke o družbah.