Tiskane izdaje
Jutri bodo v Luksemburgu izrekli dokončno razsodbo sodišča Evropske unije o madžarski in slovaški pritožbi proti obveznim kvotam za razmestitev pribežnikov, ki bi jih morala sprejeti vsaka članica EU.
Čeprav komentatorji od sredine poletja napovedujejo, da bosta Bratislava in Budimpešta na najvišjem sodišču Unije pogoreli, je pred kratkim zaradi poskusov »prisilnega« razmeščanja prosilcev za azil tudi Varšava zagrozila s pravdo proti Bruslju.
Čeprav so bili konec septembra 2015, ko je bila stara celina sredi najhujše pribežniške krize, na sestanku notranjih ministrov EU, na katerem so se dogovorili o solidarnostni porazdelitvi 120.000 v Unijo prispelih prosilcev za azil, poleg madžarskih in slovaških preglasovani tudi češki in romunski predstavniki, sta se konec tega leta proti tej »prisili« uradno pritožili le Bratislava in Budimpešta. Madžarska, ki bi morala sprejeti 1294 pribežnikov v Grčijo in Italijo, in Slovaška, ki so ji »vsilili« 802 azilanta, od prvotnih upornic nista dobili podpore tudi maja, ko se je v Luksemburgu začela uradna obravnava. »V sodni dvorani je bila Poljska edina članica EU, katere predstavniki so podprli stališča obeh tožnic,« so takrat zapisali na novičarskem spletišču Euobserver.
Poljska je bila edina država iz višegrajske četverice, ki je septembra 2015 podprla kvote, a to je bilo le dober mesec pred poljskimi parlamentarnimi volitvami, po katerih je prišla na oblast populistična desnica, ki ima do pribežniškega vprašanja sorodna in enako bojevita stališča kakor oblast na Madžarskem in Slovaškem, delno tudi na Češkem.
Nevaren program razmeščanja
Ko je julija evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos sporočil, da so v Bruslju začeli pravni postopek proti Madžarski, Poljski in Slovaški, ker ne izpolnjujejo svojih obveznosti do premestitve pribežnikov, so na poljskem zunanjem ministrstvu pozvali evropsko komisijo, naj takoj ustavi postopke proti njihovi državi. »Če se bodo ti nadaljevali, je Poljska pripravljena zagovarjati svoja stališča pred sodiščem Evropske unije,« so zapisali v Varšavi.
Poljski notranji minister Mariusz Błaszczak je pred kratkim izjavil, da je evropski program razmeščanja migrantov nevaren. »Pariz, Stockholm, Bruselj, Berlin, Manchester, Barcelona ... Koliko evropskih mest bodo še morali napasti teroristi, da se bo Evropska unija prebudila? Da bo evropska komisija dojela, da je slepo sprejemanje vseh, ki pridejo do evropskih obal, nekaj takšnega, kakor da bi Evropi nadeli zanko okoli vratu?« je povedal minister. Tudi njegova šefica, predsednica vlade Beata Szydło, je v nedeljo ponovila, da se Varšava ne bo uklonila »izsiljevanju« Bruslja.
A če bo jutri luksemburško sodišče zavrglo madžarsko in slovaško pritožbo, se bodo te nadaljevale, stopnjevali se bodo tudi pravni pritiski, so analitiki napovedali že ob začetku obravnave, ko še ni bilo znano priporočilo, ki ga je za sodišče konec julija pripravil generalni pravobranilec Yves Bot. Ta je med drugim ugotovil, da »mehanizem [solidarnostnega razmeščanja migrantov] učinkovito in sorazmerno prispeva k temu, da se lahko Grčija in Italija soočata s posledicami migracijske krize iz leta 2015«. Če bodo sodniki poslušali njegovo pravno mnenje, bodo jutri iz Luksemburga sporočili, da je sodišče EU zavrnilo tožbi Madžarske in Slovaške.
»Solidarni« prispevek za madžarsko ograjo
Medtem ko je v »stari« Evropi slišati čedalje več žuganja, da se bo vzhodni Evropi njena nesolidarnost pri razporejanju pribežnikov poznala pri razdeljevanju sredstev iz proračuna EU, je prejšnji teden tudi Madžarska pozvala k večji »solidarnosti« pri reševanju begunskega vprašanja. »Dvojna merila niso dopustna. Če že govorimo o evropski solidarnosti, moramo govoriti tudi o varovanju meja. Solidarnost mora zaživeti v praksi,« je zadnji dan avgusta vodja kabineta madžarskega premiera Viktorja Orbána János Lázár utemeljil novico, da bo njegov šef od evropske komisije zahteval povračilo 400 milijonov evrov, polovice stroškov za madžarsko ograjo na južnih mejah s Hrvaško in Srbijo, s katero je njegova država »ubranila prebivalce Evrope pred poplavo nezakonitih prebežnikov«.
Le en dan je minil in že je prišel odgovor iz Bruslja. Madžarsko prošnjo za dodatna sredstva bo komisija seveda proučila in zagotovila podporo v okviru zakonodaje EU, za ograjo pa da ne bo plačala, je povedal njen predstavnik Alexander Winterstein. »Podpiramo ukrepe za upravljanje meje, na primer za nadzor. Ograj pa ne financiramo,« je izjavil Winterstein. Bolgariji, ki je tudi postavila ograjo na meji s Turčijo, je komisija prispevala več kot sto milijonov evrov, a so z njimi kupili nadzorne kamere in drugo opremo, uradno jih niso uporabili za gradnjo ograje.
