Se Ukipu izteka življenjska doba?

Logično razmišljanje narekuje, da bi morala priljubljenost britanskih evrofobov rasti v poreferendumskem obdobju, toda britanski stranki neodvisnosti (Ukip) do sedaj ni uspelo izkoristiti izida zgodovinskega glasovanja in ga obrniti v svoj prid. Se ji bo sreča obrnila zdaj, ko je izvolila novo predsednico?

Umik Nigela Faragea, enega najzaslužnejših politikov za to, da so Britanci na junijskem referendumu rekli »ne« nadaljnjemu članstvu v Evropski uniji, je sprožil tekmo za njegovo nasledstvo, ki se je prejšnji petek končala z zmago Diane James. 56-letna evropska poslanka je dobila priložnost, da stranko približa mainstreamu in jo spremeni v resno politično silo. V Ukipu že dolgo ne skrivajo želje po zbiranju volilne podpore zlasti v tistih delih države, ki so bili tradicionalno povezani z laburistično stranko, med predstavniki delavskega razreda, ki so v nasprotju z nasveti proevropsko usmerjenih laburistov, večinoma glasovali za izstop iz EU.

Takšni so tudi načrti njihove nove predsednice. »Gospa May, gledate naslednjo stranko opozicije,« je Diane James dejala v svojem prvem govoru po izvolitvi. Iz njenega opozorila britanski premierki je razbrati, kateri volivci jo najbolj zanimajo. Toda pred njo je težka naloga: poiskati smisel nadaljnjega obstoja stranke, ki je z razpisom referenduma o članstvu v EU izpolnila svoj glavni politični cilj. V zadnjih letih je Ukipu uspelo ustvariti obsežno bazo podpornikov, a bistveno premajhno in preveč razpršeno, da bi lahko ogrozil položaj katere od tradicionalnih političnih sil na desnici in levici. Krivdo za to ne gre pripisati britanskemu volilnemu sistemu, ki pred malimi favorizira večje stranke, ampak predvsem razprtijam znotraj njenih lastnih vrst, ki so se po referendumu v nekaterih pogledih še povečale.

Ljubezen do Putina

Nekateri člani so upali, da bo umik Nigela Faragea, ki je nekaj dni po referendumu sporočil, da odstopa s položaja, ker je dosegel vse, kar si je zadal v politiki, stranki omogočil, da se regenerira. Veliko ljudi je dolgoletnega evropskega poslanca vidilo kot hendikep, toda dejstvo je, da je bil najbolj prepoznaven obraz stranke in eden od ključnih razlogov za to, da je na zadnjih volitvah zanjo glasovalo kar štiri milijone britanskih volivcev. Čedalje bolj je tudi jasno, da so nekateri na stranko gledali predvsem kot na politično kampanjo, katera življenjska doba se je z glasovanjem o EU iztekla. V zadnjih dneh sta konservativcem iz nje prestopila dva vidnejša člana in druge pozvala, naj storijo enako.

Ali bo Diane James sposobna stopiti v Farageve čevlje, bo verjetno jasno kmalu. Žilice za kontroverznost ji zagotovo ne manjka. Kdor je Ukipu po referendumu napovedoval svetlo prihodnost, si verjetno ni mislil, da bo nekaj mesecev kasneje njeno vodenje ponovno prevzela oseba, ki med svoje politične vzornike tako kot njen predhodnik uvršča ruskega voditelja Vladimirja Putina.

Iz teh razlogov je svetla prihodnost Ukipa vse prej kot zagotovljena. Edino, kar stranki lahko pomaga, je nadaljnje krhanje levice. Združeno kraljestvo postaja čedalje bolj enostrankarska država, je nedavno ugotavljal Economist, kar pa seveda ne pomeni nič dobrega za demokracijo. Prevlada konservativne stranke je čedalje bolj opazna, neučinkovita opozicija pa se še naprej ukvarja izključno sama s sabo.