Švedska samopodoba na preizkušnji

Švedska družba in politika postajata čedalje bolj pozorni in občutljivi za antisemitizem.

Objavljeno
13. december 2017 21.58
A synagogue was attacked in Gothenburg, Sweden late in the evening December 9, 2017. Several masked people was seen throwing burning objects against the congregation's premises while a youth party was taking place in the assembly house. Nobody was
Jure Kosec
Jure Kosec
Ena pregovorno najbolj tolerantnih družb na svetu ima po mnenju njenega premiera Stefana Löfvena »težave z antisemitizmom«. Ta na Švedskem še zdaleč ni nov pojav, poudarjajo strokovnjaki in pripadniki judovske skupnosti. Skrbi povzroča predvsem njegova povečana agresivnost v zadnjem času.

V Malmöju, kjer živi ena največjih muslimanskih skupnosti v državi, so konec tedna na demonstracijah nekateri izmed približno 200 udeležencev pozivali k streljanju judov. Nekaj sto kilometrov severneje v Göteburgu je vsaj ducat moških v soboto zvečer napadlo eno od tamkajšnjih sinagog z molotovkami. Policija je pridržala tri domnevne storilce, dva priseljenca iz Sirije in enega Palestinca. Dan pozneje so organi pregona potrdili, da pre­iskujejo še en poskus požiga judovskih verskih objektov. Tokrat je bila tarča kapelica na judovskem pokopališču v tretjem največjem švedskem mestu.

Čeprav policijska preiskava še ni končana, po mnenju strokovnjakov tako rekoč ni dvoma, da je dogodke v Malmöju in Göteborgu, kjer je bila judovska skupnost tarča verbalnih in fizičnih zločinov iz sovraštva, sprožilo ameriško priznanje Jeruzalema za uradno prestolnico Izraela. »Vsakič, ko zavre na Bližnjem vzhodu, se to pozna v porastu antisemitskih dejanj,« je na vprašanja Dela pojasnil Henrik Bachner, raziskovalec, ki sodeluje s švedskim odborom za boj proti antisemitizmu (SKMA). »Podoben porast smo zaznali v času izraelskega posredovanja v Gazi leta 2009 in 2014.« Sovraštvo do judov na neki način torej ni nič novega, a vendar sta švedska družba in politika na to čedalje bolj pozorni in ­občutljivi.

Vsaj trije izvori sovraštva

O tem pričajo tako obsežno medijsko pokrivanje incidentov kot izjave predstavnikov državnega vrha. Švedski premier Stefan Löfven je v torek med obiskom Francije, kjer se udeležuje obletnice pariškega podnebnega vrha, presenetil z odkritostjo, ko je dejal, da ima njegova država težave z antisemitizmom. »To je očitno tako v Malmöju kot Göteborgu. Na nas je, da se temu upremo in preprečimo [nove incidente],« je povedal ­socialdemokrat.

Da ima Švedska težave z antisemitizmom, je jasno predvsem njegovim žrtvam. Tako kot drugod po Evropi sovraštvo do judov na Švedskem nima zgolj enega izvora. Willy Silberstein, komentator in nekdanji predsednik odbora SKMA, je identificiral tri najočitnejše: prvega predstavljajo muslimanski priseljenci, »ki so prepričani, da so Judje in Švedi odgovorni za stvari, ki jih počne Izrael«. V drugem so neonacisti, »ki po naravi sovražijo Jude«. In nato so tu še antisemiti na levici, ki z napadi na Jude izražajo predvsem nasprotovanje dogajanju na Bližnjem vzhodu. Trump in Jeruzalem sta zagotovo sprožila napada v Göteborgu, nam je pojasnil Silberstein. »V tem primeru verjamemo, da so bili odgovorni zanj priseljenci z Bližnjega vzhoda.«

Retorika, ki jo je bilo mogoče slišati med demonstracijami v Malmöju, je bila po besedah Henrika Bachnerja konsistentna »z arabsko in islamistično protijudovsko propagando«. Čeprav je izraelsko-palestinski konflikt lahko sprožilec ali pretveza za tovrstno izražanje, raziskovalec ne verjame, da je lahko tudi njegov vzrok.

Širok politični konsenz

Medijska poročila dajejo vtis, da je na Švedskem vse več antisemitizma, čeprav strokovnjaki priznavajo, da tega ni mogoče z gotovostjo trditi. »Med splošno populacijo je manj prisoten kot v marsikateri drugi evropski državi, toda agresivne in včasih nasilne oblike antisemitizma se pojavljajo tako v skrajno desnih in nacističnih kot ekstremističnih muslimanskih skupinah. Protijudovska propaganda in teorije zarote so precej razširjene tudi na družabnih omrežjih,« je povedal Bachner.

Pojavnost nenasilnih oblik antisemitizma je po pričakovanjih bistveno večja, čeprav ni nujno manj zaskrbljujoča. Primer tega so bile septembrske demonstracije neonacistov, organizirane na največji judovski praznik jom kipur, na katerih so se pojavila različna protijudovska sporočila. »Nosili so plakate, na katerih so znane Jude razglasili za kriminalce. Na njih se je znašla tudi moja fotografija,« je povedal Silberstein, sicer vidni obraz švedske judovske skupnosti.

Odziv švedske vlade in opozicije na najnovejše nasilne in nenasilne primere antisemitizma je bil jasen. »To je pomembno, saj kaže, da pri tem vprašanju obstaja širok politični konsenz,« je povedal Bachner. »Občutek imam, da zavedanje o resnosti problema narašča.« Kljub temu po njegovih besedah obstaja potreba po povečanju znanja o sodobnih oblikah antisemitizma v vladnih agencijah, ki so odgovorne za boj proti rasizmu in političnemu ekstremizmu. Ravno tako vidi potrebo po oblikovanju dolgoročnih strategij, osredotočenih na preprečevanje in zoperstavljanje protijudovskim predsodkom ter kaznivim dejanjem, storjenim iz sovraštva.