Tiskane izdaje
Bled – Glavna zvezda letošnjega strateškega foruma je bil turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu, prišel je neposredno z vrha G20 na Kitajskem, podij je izkoristil za ostre kritike Evropske unije. Očital ji je dvojna merila in rekel, da nihče ni več pripravljen poslušati lekcij EU.
Turčija pričakuje, da jo bo Evropska unija obravnavala kot enakovredno državo, ne pa, da z njo ravna grdo, v zameno pa pričakuje lepo vedenje. »Turčija ni drugorazredna država,« je na tiskovni konferenci dejal vodja diplomacije Çavuşoğlu. Podobno kot v posebni razpravi o dezintegraciji politične orbite EU in novi geopolitiki evroazijskega prostora je zavzel trdo, nepopustljivo držo. Problematiziral je evropsko politiko do Turčije, njeno pristranost, povedal, da je nujna drugačna komunikacija. Na vprašanje Dela, ali je članstvo v EU sploh še realni cilj za 80-milijonsko muslimansko državo, ko pa Unija ni zmožna absorbirati niti enega milijona beguncev in migrantov, je dal pitijski odgovor.
V preteklih letih je Çavuşoğlu dvakrat odpovedal udeležbo na konferenci, tokrat je prišel na izrecno povabilo zunanjega ministra Karla Erjavca, ta se je pohvalil z njunimi dobrimi stiki. V opoldanski razpravi z voditeljem BBC Danom Damonom je turški minister govoril o Evropski uniji, ki je bila nekoč model integracije in pomemben akter, zdaj ji gre vse narobe. EU nima verodostojnosti, nima vodenja in strategije, ne zna ubraniti svojih vrednot. Pretekli recepti so izčrpani in potrebni so novi.
EU mora ostati multikulturna in multireligiozna
Evropska unija mora po njegovih besedah ostati vključujoča, multikulturna in multireligiozna, hkrati si ne more privoščiti dvoličnosti, se imeti za tisto, ki določa vrednote človekovih pravic, ko pa begunci ostajajo nepreskrbljeni. »Nekateri evropski politiki mislijo, da lahko kritizirajo, ko pa so sami deležni kritik, se sklicujejo na notranje zadeve.« Opozoril je, da bi bil neuspeh sporazuma s Turčijo o ustavitvi migracijskega vala porazen za vse. O povezavi vizumske liberalizacije in zadrževanja beguncev je rekel, da z EU obstajajo trije sporazumi, potrebna je implementacija vseh, ne le tistega, ki ustreza eni strani.
Ne glede na neuspehe in probleme Evropske unije si Turčija želi postati članica, grupacija še vedno velja za najstabilnejšo in demokratično skupnost, tisto z največ blagostanja. Kaj bi prinesla v EU? Prispevek je očiten, ne samo glede migracij, tudi ekonomski, varnostni in stabilnost nasploh, je dejal gost. Očitke o avtoritarnosti in represiji nad mediji je zavrnil, Evropi je očital, da je bila ob državnem udaru v Turčiji preveč tiho, da so je same grožnje in kritike.
Integracija ali dezintegracija EU
»Kljub vsem problemom, ki jih Evropa ima, ostaja najrazvitejša, najstabilnejša in najdemokratičnejša celina.« EU mora ohraniti odprta vrata, če želi ostati pomemben dejavnik v svetu. Çavuşoğlu je spomnil, da so pristopna pogajanja preveč enosmerna, pravzaprav kandidatke za članstvo samo sprejemajo načela, predpise in prakse. Turčija ne bi bila Evropi v ekonomsko breme, njeno gospodarstvo raste, poleg tega je dejavna članica Nata, prispevala bi k varnosti in stabilnosti Unije.
O času po brexitu
Osrednje politično omizje o Evropski uniji, njenem povezovanju oziroma razgrajevanju je obravnavalo razmere po brexitu in pred vrhom v Bratislavi, kjer ni pričakovati veliko. V razpravi je bilo slišati več mnenj, da se mora EU prilagoditi novim razmeram, na področju varnosti na primer razmišljati o vračanju k nacionalnim politikam.
Državni sekretar za evropske zadeve na francoskem zunanjem ministrstvu Harlem Désir je dejal, da brexit ni le še ena kriza, temveč kriza evropskega projekta. EU se mora po njegovih besedah s tem ukvarjati, prepoznati, da je nekaj narobe. Samo zaradi brexita ne bi govoril o krizi, je rekel direktor direktorata za evropske politike na britanskem zunanjem ministrstvu Vijay Rangarajan, češ da bo Velika Britanija po izstopu samo na novo vzpostavila odnos z državami članicami EU.
Prisiljeni k ponovnemu premisleku
Morda je Evropska unija šla predaleč in se samo naravno vrača k temu, kar je bila v osnovi, torej države same vzpostavljajo nacionalno varnost, je komentirala Reva Goujon, podpredsednica za globalne analize pri Stratforu. Imamo konceptualni problem razumevanja EU, je izjavil nekdanji minister Žiga Turk, zato toliko govorimo o evropskem projektu. Toda če Unija temelji na ideologiji, kot sta prosti trg in človekove pravice, to ne more delovati.
Vprašanje je, zakaj smo prišli do točke, na kateri smo, je komentiral romunski zunanji minister Lazar Romanescu; treba je upoštevati širši kontekst, finančno krizo, migracije, pri tem ni bilo veliko govora o vzrokih zanje. Evropska unija je najuspešnejši projekt v zgodovini, ki je zagotovil mir in blaginjo, je spomnil raziskovalec haaškega Inštituta za globalno pravosodje Nikola Dimitrov, dal je upanje regijam, kjer ni demokracije; kasneje je postal samo še konkurenčnost.
S tem, ko Britanija zapušča EU, so tudi druge države prisiljene k ponovnemu premisleku, je povedala Sabina Lange z evropskega inštituta za varnostne študije. Slišati je bilo več mnenj, da spreminjanje bruseljskih institucij ni nekaj, kar bi se lahko doseglo kmalu.
