Zagreb-Beograd: Najprej korak naprej, potem pa dva nazaj

Zagreb – Med Zagrebom in Beogradom se spet iskri. Srbija je sicer odprla dve novi evroširitveni pogajalski poglavji, eno, poglavje o izobraževanju in kulturi, pa ji je Hrvaška začasno blokirala. In povzročila jezo uradnega Beograda.

Hrvaška blokada odprtja poglavja o izobraževanju in kulturi ni prišla ob pravšnjem času. Ni se namreč še poleglo vznemirjenje, ki je nastalo, ko je eden od staršev, ki jim je v vrtcu v Dubrovniku predsednica Kolinda Grabar-Kitarović razdelila darila, užaljeno opozoril, da je v paketu s sladkarijami tudi čokoladica, izdelana v Srbiji. Ogorčenja na družbenih omrežjih ni zmanjkalo, češ, le kako je mogoče, da hrvaška predsednica hrvaškim otrokom deli srbske čokoladice. Tistih, ki so sporočali, da ne gre za nič strašnega, saj Hrvaška ni v vojni s Srbijo, poleg vsega pa »živimo v 21. stoletju« tudi ni bilo malo. Kljub vsemu se je oglasila predsednica in obljubila (po prepričanju številnih nespretno), da se nikoli več ne bo zgodilo, da bi delila čokolade srbskega proizvajalca.

Gospodarstvo in diskriminacija ne gresta skupaj

Oglasili so se gospodarstveniki in dali vedeti, da je treba politiko umakniti z gospodarskih polic, pa tudi, da za diskriminacijo v tržnem gospodarstvu ni prostora. Mimogrede, najnovejši gospodarski podatki o uvozu in izvozu v prvih sedmih mesecih letošnjega leta kažejo, da je Hrvaška manj uvažala iz Srbije, kot je tja izvažala. Zanimiv je tudi podatek, da imajo hrvaška podjetja v Srbiji približno 200 svojih hčerinskih družb, Hrvaška pa je v investicije v Srbiji do leta 2015 vložila 704 milijone evrov (Agrokor, Atlantic Grupa …). Po podatkih srbske gospodarske zbornice je srbskih podjetij na Hrvaškem malo, naložb še manj. Čokoladice z nacionalnim predznakom niso bile dovolj za iskrenje med Zagrebom in Beogradom. Sredi Jasenovca, kraju spomina na več kot 80.000 žrtev nekdanjega ustaškega koncentracijskega taborišča na robu tega mesta, so namreč odkrili spominsko ploščo, na kateri je zapisano ustaško geslo Za dom spremni. Ker je bilo med žrtvami taborišča največ Srbov, je bilo pričakovano, da na odziv Beograda ne bo treba dolgo čakati. Srbija je Hrvaško označila za »državo, v kateri se spet rojeva fašizem« in ki ne naredi nič za spoštovanje žrtev ustaškega režima. Imenovanje generala Anta Gotovine za svetovalca hrvaške predsednice je povzročilo še dodatno slabo voljo v Srbiji.

Pozabljena srečanja

Ko sta se sredi leta srečala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić, sta napovedala »pot k normalizaciji odnosov«, podpisala sta dogovor iz Subotice, v katerem sta se obe strani zavezali, da bosta storili vse, da se izboljšajo razmere med državama, predvsem položaj manjšin – Srbov na Hrvaškem in Hrvatov v Srbiji.

Hrvaška predsednica je ob koncu srečanja pokazala nekaj zadovoljstva, srbski premier je medijem dejal, kako se oba zavedata, da odnosi med državama, sosedama niso bleščeči. »Vendar si vsaj ne lažemo,« je še dejal.

A zdi se, da ob enem koraku naprej po omenjeni poti k normalizaciji odnosov, državi storita še dva nazaj – in povzročata protisrbsko razpoloženje na Hrvaškem in protihrvaško v Srbiji.

Obisk nekdanjega hrvaškega predsednika Iva Josipovića pred dobrimi tremi leti v Beogradu je že pozabljen. Navsezadnje tudi zato, ker se od takratnega srečanja, polnega lepih besed, na bolje ni spremenilo nič. Morda le to, da je na »Hrvaškem še kar težko biti Srb«, kot pravi dolgoletni poslanec srbske narodnosti v saboru Milorad Pupovac. Nič slabše se ne dogaja s Hrvati v Srbiji, kot pravi publicist, ravnatelj Zavoda za kulturo vojvodinskih Hrvatov in predsednik demokratične zveze Hrvatov v Vojvodini Tomislav Žigmanov. Hrvaška diplomacija pojasnjuje, da njeni zadržki do odprtja poglavja o izobraževanju in kulturi niso nič nevsakdanjega v pogajanjih. »Merila je treba spoštovati in izpeljevati, prepričan pa sem, da bo Srbija razumela naše sporočilo,« pravi šef diplomacije Davor Ivo Stier, predsednica Grabar-Kitarovićeva dodaja, da gre za merila, ki bi jih Srbija lahko z lahkoto uresničila. Po prepričanju srbskih predstavnikov gre zgolj za »politično odločitev«, kar ni dobro znamenje, kot pravi srbska ministrica za evropske integracije Jadranka Joksimović.

Izkazovanje nadmoči

Analitiki so si enotni, da so odnosi med Hrvaško in Srbijo zapleteni. S tem se v pogovoru za Delo strinja politolog, filozof in politični analitik Žarko Puhovski. »Priče smo svojevrstni razdvojenosti. Po eni strani smo soočeni z nekakšno javno kampanjo, ki teži k nestrpnosti med državama, po drugi se dogaja, da na Hrvaško prihaja vse več srbskih turistov. Še bolj zanimivo je, da letos ni bilo zabeleženega niti enega incidenta, katerega vzrok bi bila nestrpnost. Zdi se mi tudi pomembno, da je hrvaški premier Andrej Plenković umaknil svoj zadržek glede nesprejetja stranke Aleksandra Vučića (Srbske napredne stranke; op. a.) v vrste evropske ljudske stranke. Vendar je tudi res, da je Hrvaška začela izkazovati t. i. institucionalno premoč, ki jo ima nad Srbijo, prvič v zgodovini, in jo začela sabotirati; tako, kot je to pred časom počela Slovenija Hrvaški, Italija pa Sloveniji,« pravi Žarko Puhovski.