»Okupirani« z novejšo zgodovino

Odnosi med uradnima Varšavo in Kijevom se zaostrujejo, oster je tudi poljski predsednik Andrzej Duda.

Objavljeno
08. november 2017 22.27
Boris Čibej
Boris Čibej

Po besedah poljskega predsednika Andrzeja Dude »so na pomembnih položajih v Ukrajini­ ljudje z odkritimi­ protipoljskimi stališči«, zato je pozval oblasti v Kijevu, naj na pomembna mesta ne postavljajo več takšnih politikov, ker ti »ne gradijo odnosov med našima državama, ampak jih rušijo«.

Na pismo se je takoj odzvala tiskovna predstavnica ukrajinskega zunanjega ministrstva Marjana Beca, ki je poudarila, da med »proevropskimi politiki« njene države ni ljudi, ki bi bili nastrojeni proti »strateški partnerici« Poljski. Včeraj je poljski zunanji minister Witold Waszczykowski ponovil, da se odnosi med državama krhajo zaradi odnosov do novejše zgodovine in politike do nje, zlasti glede odnosa do poljskih žrtev ukrajinskih nacionalistov in dostopa do njihovih grobov ter ukrajinskega slavljenja skrajnih nacionalističnih organizacij iz časov nacizma.

Obrat na petah

»Poljske oblasti so od stalnega izsiljevanja z zgodovinskimi pretenzijami prešle na neposredni ultimat Ukrajini in brez sramu izstavile svoj 'davek' na advokatske usluge Kijevu v mednarodni areni,« je v torek novinar ukrajinske izdaje ruskega tabloida Komsomolska pravda zapisal v komentarju »Poljska se je odločila, da si bo vrnila cerkve v Ukrajini, kaj sledi – restitucija?«. Viktor Timofejev se je obregnil ob intervju poljskega zunanjega ministra, ki je po nedavnem obisku v Ukrajini izjavil, da so »kosti nesoglasja« med državama zgodovina, v določeni meri izobraževanje in vrnitev cerkva in drugih verskih objektov poljski katoliški skupnosti v Ukrajini.

Ni čudno, da je prvi mož poljske diplomacije postavil na prvo mesto »zgodovino«. Čeprav v obeh državah podobno mislijo o tem, kar je nekoč počela in še počne njuna velika vzhodna soseda, zaradi različnih pogledov na zgodovinske dogodke, ki so jima bili »skupni«, prihaja celo do diplomatskih škandalov. V nedeljo je ameriški državni radio Svoboda poročal, da se je eden zadnjih zgodil prav med nedavnim obiskom poljskega zunanjega ministra v zdaj zahodnoukrajinskem mestu, ki ima ukrajinsko ime Lviv, rusko Lvov, poljsko Lwów in nemško Lemberg.

Ko je Waszczykowski položil venec pred spomenik žrtvam komunističnega nasilja, se je odpravil proti bližnjemu muzeju, ki je posvečen trpljenju tamkajšnjega ljudstva pod okupacijskimi režimi. »Minister me je vprašal, ali je bila leta 1918 zahodna Ukrajina okupirana. Odvrnil sem, da, bila je okupirana. Potem se je odločno obrnil na petah in ni vstopil v muzej,« je za ameriški radio povedal direktor muzeja Ruslan Zabilij.

»Desant iz Lucka«

Drug z zgodovino povezan škandal se je na začetku tedna pripetil na okrogli mizi v etnografskem muzeju v zahodnoukrajinskem mestu z ukrajinskim imenom Rivne, medtem ko ga Poljaki imenujejo Równe, Rusi pa Rovno. Tja je v spremstvu »svojega« zgodovinarja prišel Marek Zapór, drugi človek s poljskega konzulata v Lucku, administrativnem središču volinjske regije, da bi predstavil novo ukrajinskojezično izdajo dnevnikov nekdanjega poljskega vojvode tega zdaj ukrajinskega območja Henryka Józewskega, ki je veljal za vladarja s posluhom za pravice in samoupravo številne ukrajinske manjšine.

Naslov razprave je bil vsaj na prvi pogled spravljiv, »Volinjski eksperiment Henryka Józewskega: pot k poljsko-ukrajinski spravi v medvojnem obdobju«, a »desant iz Lucka«, kakor je gosta na facebooku označil direktor muzeja Igor Marčuk, so pričakali razburjeni ukrajinski zgodovinarji, ki so označili dogodek za provokacijo. Po njihovih besedah se ne spodobi praznovati rojstnih dnevov »poljskega okupacijskega uradnika, saj je v letih 1919-1920 Poljska zavzela del ozemlja Ukrajinske ljudske republike«. Gosta so pričakale tudi obtožbe, da je bil »volinjski eksperiment zgolj poskus okrepitve poljske oblasti ter polonizacije in asimilacije tam živečih Ukrajincev«.

V naslove številnih ukrajinskih medijev, ki so se ogorčeno odzvali na okroglo mizo, je prišel odziv gostujočega diplomata, vsaj kakor ga je v svojem družabnem mediju zapisal Marčuk: »V odgovor je namestnik konzula vstal in izjavil, da ukrajinska država takrat ni obstajala, da je Lvov poljsko mesto in da lahko zdaj tudi trdimo, da je Ukrajina podobno okupirala Krim in Donbas.« Poljski diplomat se je branil, da so njegov odziv na »lažne izjave nekaterih zgodovinarjev« izkrivili. »Rekel sem le, da ne moremo govoriti o okupaciji, ta se zgodi le, če ena država zavzame del druge države. Dejal sem, da je bil leta 1918 Lvov poljsko mesto. Saj je vendar znano, da je bila takrat večina njegovih prebivalcev Poljakov,« je dejal Zapór. Po njegovem mnenju so njegovo izjavo namerno izkrivili, da bi »provocirali in poslabšali poljsko-ukrajinske odnose«.