Tiskane izdaje
Poslanci spodnjega doma brazilskega kongresa so glasovali o politični usodi sedanjega predsednika Michela Temerja in po pričakovanjih izglasovali zaupnico. Temerjeva desnosredinska PMDB je najštevilnejša stranka spodnjega doma kongresa, za predsednikov suspenz in odvzem imunitete pa bi bili potrebni glasovi dveh tretjin poslancev.
Nepriljubljeni Temer – podpira ga zgolj 5 odstotkov Brazilcev – za zdaj ostaja na položaju, generalni državni tožilec Rodrigo Janot pa je napovedal tožbo zaradi oviranja sodnega postopka.
Brazilskega predsednika obtožnica bremeni sprejemanja podkupnine od podjetja za predelavo mesa JBS v zameno za posredovanje v njihovo korist. Obstaja namreč videoposnetek, v katerem je podkupnino domnevno v Temerjevem imenu prevzel nekdanji kongresnik in njegov tesni sodelavec Rodrigo Rocha Loures. Temer je zanikal obtožbe, Joesleyja Batisto, poslovneža iz podjetja JBS, ki je že za zapahi in je v želji po milejši kazni pričal zoper Louresa in Temerja, pa oklical za »zloglasnega kriminalca«.
Kupovanje
Po podatkih nadzornega organa brazilskega kongresa si Temer dobesedno kupuje naklonjenost poslancev. Junija in julija je za projekte v domačih okrožjih poslancev zagotovil več kot milijardo ameriških dolarjev, kar je odločno več kot 100 milijonov, ki so jih prejeli v obdobju od začetka leta.
Temer je postal predsednik, ko se je zaradi izglasovane nezaupnice obeh domov brazilskega parlamenta morala posloviti od položaja Dilma Rousseff. Prva predsednica, ki je izhajala iz vrst Delavske stranke, je bila odstavljena na podlagi obtožb o nepravilni porabi proračunskih sredstev – denar si je izposojala od državnih bank, to pa prikazovala kot proračunski prihodek. V času političnega preganjanja je trdila, da je nedolžna, politične nasprotnike pa obtožila, da izvajajo državni prevrat.
Michel Temer. Foto: AP
V času procesa odpoklica Dilme Rousseff se je Temer vzpostavil kot njen najostrejši kritik. Očital ji je, da je bil kot podpredsednik zapostavljen pri sprejemanju odločitev, marca lani je njegova stranka tudi uradno zapustila koalicijo. Kmalu po nastopu nove vlade je ta začela z neoliberalnimi reformami. Z ustavnim amandmajem, ki sta ga oba domova brazilskega parlamenta potrdila brez predhodne javne razprave, je Temerju uspelo trajno preprečiti kakršnokoli povišanje javnih izdatkov za zdravstvo, šolstvo, znanost in infrastrukturo. V naslednjih letih bi se večina izdatkov prilagajala zgolj inflaciji, ukrep pa bo nedvomno potisnil v še večjo stisko (naj)revnejše sloje ter poglobil prepad med najrevnejšimi in najbogatejšimi. Olja na ogenj Temerjeve nepriljubljenosti prilivata tudi reforma trga dela, ki teži k večji fleksibilnosti in manjša obseg pravic delavcev, ter pokojninska reforma, ki stremi k podaljšanju delovne dobe.
Zdi se, da je korupcija v Brazliji povsod prisoten pojav, zato ne preseneča niti posnetek v dokaznem gradivu, ki ga je organom pregona predložil poslovnež Batista, v katerem ga Temer nagovarja k podkupovanju nekdanjega predsednika spodnjega doma kongresa Eduarda Cunhe, ki je trenutno za zapahi zaradi prejemanja podkupnin. Očitno si Temer neskončno želi njegovega molka.
Protikorupcijska preiskava premešala politične karte
Zaradi koruptivnih škandalov se je v prvih mesecih Temerjeve vladavine poslovilo šest ministrov, prizadevanjem navkljub pa Temerju ni uspelo spodkopati pravnih temeljev operacije Avtopralnica, ki se je začela leta 2013, ko so bile pod okriljem nekdanje predsednice zaradi pritiska javnosti uvedene določene pravosodne reforme.
Operacija Avtopralnica je razkrila eno izmed največjih korupcijskih shem. Začela se je s preganjanjem agentov prekupčevalcev, ki so se ukvarjali s pranjem denarja v poslovalnicah bencinskih črpalk in avtopralnic, ter razkrila, da so v tovrstne mreže vključeni vidni predstavniki državnega naftnega podjetja Petrobras, politiki in poslovneži drugih velikih podjetji. Kot posledica razkritja mrež podkupovanja in nepotizma so bili ustavljeni številni projekti, brezposelnost pa je skokovito narasla. Brazilija se je namesto v razcvetu, ki bi praviloma sledil pred leti odkritemu obsežnemu nahajališču nafte, znašla v nezavidljivi krizi. Na desetine aktualnih politikov še vedno preiskujejo, prenekatere so sodišča že spoznala za krive.
Med njimi je tudi nekdanji brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva iz Delavske stranke, ki je Braziliji predsedoval med letoma 2003 in 2010. Lula da Silva je bil julija obsojen na 9,5-letno zaporno kazen.
Boj za oblast
Ob tem ne gre pozabiti na splošne volitve prihodnje leto, ko bodo Brazilci izbirali novega predsednika, podpredsednika in zastopnike v kongresu. Zato ne preseneča, da so se v uvodnem delu seje v sredo zvrstili zgolj govori poslancev, ki Temerju nasprotujejo, njegovi strankarski kolegi pa so preračunljivo molčali. Očitno se dobro zavedajo, da izpostavljanje in javno zagovarjanje osovraženega predsednika ni prava pot do ponovnega mandata, saj je velika večina prebivalstva Brazilije prepričana, da morajo skorumpirani politiki pred sodišča.
Za politično kulturo, ki jo je brazilski politolog Paulo Baía za Guardian opisal kot patrimonialno ter utemeljeno na mreži uslug in protiuslug, ki zagotavljajo izpolnitev osebnih interesov posameznikov, zanemarjajo pa skupno dobro, v državi namreč ni več prostora. Če Brazilci ne bodo kmalu dočakali korenitih sprememb, je le še vprašanje časa, kdaj jim bo dokončno prekipelo.
