Vrhunec hadža z molitvijo na gori Arafat

Več kot 1,8 milijona muslimanov se je danes še pred zoro začelo zbirati ob vznožju gore Arafat v Savdski Arabiji.

Objavljeno
11. september 2016 13.48
SAUDI-RELIGION-ISLAM-HAJJ-PILGRIMS
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Meka − Več kot 1,8 milijona muslimanov se je danes še pred zoro začelo zbirati ob vznožju gore Arafat v Savdski Arabiji, kjer naj bi imel prerok Mohamed zadnjo pridigo. Molitev na gori Arafat ob simboličnem kamenjanju hudiča predstavlja vrhunec tradicionalnega romanja muslimanov v Meko, t. i. hadža.

Oblasti v Savdski Arabiji so zaostrile varnostne ukrepe na prizoriščih hadža. Konec lanskega romanja je namreč zaznamovala ena najhujših tragedij v zgodovini hadža, ko je po navedbah savdskih oblasti v prerivanju v množici, ki je opravljala obred kamenjanja hudiča v Mini, umrlo 769 ljudi, čeprav podatki več kot 30 držav kažejo, da je bilo žrtev precej več, skoraj 2300, največ iz Irana.

Letošnji hadž je doslej potekal brez težav, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal tiskovni predstavnik savdskega notranjega ministrstva Mansur al Turki. Udeležuje se ga 1,3 milijona vernikov iz 164 držav, med katerimi jih je največ iz muslimansko najštevilčnejše Indonezije, 13 pa jih je tudi iz Slovenije. Preostali verniki so domačini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Romarji bodo po sončnem zahodu nabrali kamenje, s katerim bodo v ponedeljek, ko se začenja kurban bajram - praznik žrtvovanja, simbolično kamenjali hudiča. Temu bo sledilo obredno žrtvovanje živali.

Hadž je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda.

Hadž v simboličnem smislu predstavlja tudi sodni dan, na katerega se bo moral vsak musliman v skladu z islamskim naukom pred Alahom zagovarjati za svoja dejanja.