Tiskane izdaje
Vzajemnost je beseda, s katero so francoski politični analitiki povzeli nedaven obisk Emmanuela Macrona na Kitajskem in z njo nakazali, kako izenačeni naj bi bili prihodnji evropsko-kitajski odnosi. Francoski voditelj ni pozabil na predvolilno vizijo, da bo, če parafraziramo njegovega ameriškega kolega, Evropa znova velika.
Na obisku je bilo na mizi ogromno tem, s katerimi je Macron odkrito in samozavestno ciljal k novemu ravnovesju v kitajsko-evropskih (francoskih) odnosih. Sedanja razmerja kitajske prevlade ekonomsko precej žulijo, zlasti boleče Francijo, ki si, na primer, želi bistveno več izvažati na vzhod in prav tako več kitajskih naložb doma. Teh je, kot poudarjajo v Le Mondu, v primerjavi s francoskimi naložbami na Kitajskem desetkrat manj, predvsem pa so številne sporne.
Masivni podatki
Med poudarki obiska na Kitajskem kaže izpostaviti Macronovo izjavo, da morajo »big data postati ena od prioritet letošnjega leta v Franciji in nasploh v Evropi«. Masivni podatki (opredeljujejo jih ogromna količina, hitrost pridobivanja in raznovrstnost) so v novem svetu orodje in nič manj (nevarno) orožje, česar se po Macronu z »libertarnim« pristopom do področja zavedajo v ZDA, »politično vodeno« pa ga urejajo tudi na Kitajskem, medtem ko Evropa pri definiranju svojega modela tava v temi. Brez lastne strategije ni mogoče teči vštric z največjimi, čeprav se pri tem odpira nič koliko vprašanj o nadzoru in varovanju zasebnosti.
Kitajska, ki ogromno vlaga v umetno inteligenco in masivne podatke, uporablja veliko podatkov o državljanih in tako, denimo, preprečuje potovanja tistim, ki ne zmorejo odplačevati dolgov. Obenem lahko podjetja, vajena državnega nadzora in cenzure, dokaj svobodno zbirajo masivne podatke, jih analizirajo in razpolagajo z njimi. Cilj je jasen: dohiteti silicijevo dolino in prevladati na področju tehnoloških inovacij in investicij.
Predsednik Macron je v sredo na francoskem veleposlaništvu v Pekingu nagovoril na Kitajskem živeče Francoze. Foto: AFP
Tudi zato je imel francoski minister za ekonomijo Bruno Le Maire 'nalogo', da med obiskom na Kitajskem pove, kaj si Pariz misli o nujnosti pravičnejšega sveta in protekcionizma po evropsko. Dejal je: »Sprejemamo tuje investicije na dolgi rok, ne pa tudi naložb z namenom plenitve.« Ni se mu bilo treba ponavljati, da bi gostitelji razumeli, kako Evropa dojema številne kitajske investitorje: ti na stari celini ciljajo predvsem na občutljive sektorje z nemalo težavami, posebno tiste v tehnološki tranziciji. Za povrhu je Macron priznal, kako je odprta Evropa vse te naložbene plenitve dolgo tolerirala, pred nekaj meseci pa se je vendarle zdrznila. In zdaj Bruselj menda že poskuša varovati evropske strateške interese v odnosu do tujih investitorjev.
Vrnitev že vrnjene Francije?
Prvi obisk Emmanuela Macrona je, kot analizirajo v Franciji, ob 'odkritem' prizadevanju 'za skupno Evropo, ki ščiti', razkril, da se sedanji francoski predsednik - tudi v odnosu do močno protekcionistične Kitajske - po slogu vidno odmika od drže predhodnikov, ki so se po večini zanimali predvsem za ekonomski izkupiček in so tudi k Aziji pristopali drobnjakarsko. Sploh zdaj, ko je v politično negotovost pogreznjena Nemčija, se zdi Macronova velikopoteznost še znatnejša.
Nekateri so sicer prepričani, da kljub morda prevladujočemu mišljenju, da Evropo že leta obvladuje Nemčija, to v resnici vodi Francija - s pomočjo podpornic, kot sta Italija in Španija. A če je bil predhodnik François Hollande videti diplomatsko neambiciozen, ambiciozni Macron vidno 'vrača' Francijo tja, kjer je nemara ves čas. In ob tem poudarja, da mora biti spet velika tudi Evropa ...
