Tiskane izdaje
Holmec – Čeprav sta zaprtje balkanske poti in sporazum s Turčijo začasno ustavila tok beguncev in migrantov na sever, Avstrija, država, ki je lani prejela 90.000 prošenj za azil, ne namerava ničesar prepustiti naključju. »Pripravljamo različne možnosti, da zaščitimo mejo,« je za Delo povedal uradni predstavnik Koroške deželne policije Dionisio Rainer. Od lastnikov zemljišč na meji iščejo soglasja za postavitev ograje, uradni in neuradni podatki o tem, kako dolga naj bi bila, se razlikujejo.
Avstrijsko notranje ministrstvo je naletelo na velik odpor lastnikov zemljišč ob mejnih prehodih Holmec (občina Prevalje), Vič (občina Dravograd), Ravnjak (občina Mežica) in Libeliče (občina Dravograd), kjer se pripravljajo na postavitev ograje. Večina jo zavrača, nekaj manjših lastnikov pa menda še okleva, kako naj ravnajo. Med večjimi zasebnimi lastniki zemljišč, ki postavitvi nasprotujejo, je družina Christopha Haselmayerja, ki ima več kot sto hektarov veliko posestvo med mejnima prehodoma Holmec in Ravnjak, na katerem hočejo oblasti postaviti kar pet od skupaj 40 kilometrov ograje. Haselmayer pričakuje, da bodo enako ravnali tudi drugi lastniki zemljišč vzdolž slovensko-avstrijske meje.
Soglasja vzdolž celotne meje na avstrijskem Koroškem
Po informacijah, ki niso uradne, a prihajajo iz dobro obveščenih krogov, Koroška deželna policija za postavitev ograje išče soglasje lastnikov zemljišč vzdolž celotne meje na avstrijskem Koroškem, in ne zgolj v okolici štirih mejnih prehodov, kot trdijo uradno. Soglasja za postavitev ograje ni in ne bo tudi na občinskih obmejnih zemljiščih na območju občine Suha/Neuhaus, Bistrica pri Pliberku/Feistritz ob Bleiburg ter v občini Pliberk/Bleiburg. »Ograja bi imela gospodarske posledice,« je prepričan župan občine Suha Gerhard Visotschnig. »S tem bi z enim zamahom uničili dolgoletno sodelovanje na obeh straneh, tudi v okviru projekta Geopark Karavanke, ki je na obeh straneh meje združil štirinajst občin,« napoveduje Visotschnig.
Veliko razočaranje vlada tudi na slovenski strani Koroške. Predsedujoči sveta koroške regije, prevaljski župan Matic Tasič, pravi: »Koroški župani odločno nasprotujemo postavitvi ograje na koroških mejnih prehodih. To bi bil velik korak nazaj.« Gabriel Hribar, podžupan v Železni Kapli, dodaja: »Že za časa nekdanje Jugoslavije, ko je bila hladna vojna, na meji ni bilo ograje, zdaj pa je nenadoma potrebna. Polomija je, da je Republika Avstrija sploh prišla na to idejo.«
Odpor proti postavitvi begunske ograje na slovensko-avstrijski meji je na avstrijskem Koroškem združil pet strank; avstrijsko Socialdemokratsko stranko (SPÖ), Ljudsko stranko (ÖVP), Zelene (Grüne), avstrijsko liberalno stranko NEOS in Enotno listo. Oblikovali so nadstrankarsko iniciativo. »V edinstveni akciji Evropi naklonjene sile postavljamo stvarno politiko pred strankarsko,« so povedali. Prepričani so, da je mogoče problem rešiti drugače: »Tesnejše sodelovanje z varnostnimi organi v Republiki Sloveniji ter osebna in tehnična pomoč so bolj učinkoviti ukrepi kakor še tako visoka ograja.« Člani iniciative napovedujejo, da v svojih zahtevah ne bodo popustili, na to temo pa se želijo čim prej pogovoriti tudi s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem.
Uradno pojasnilo: Nič se še ne dogaja, gre le za priprave in nekaj kilometrov ograje
Uradni predstavnik Koroške deželne policije Dionisio Rainer je trditve nekaterih politikov, da načrtujejo gradnjo 40 kilometrov ograje na meji, zanikal. Zatrdil je, da so načrti jasni − levo in desno od tamkajšnjih mejnih prehodov zgraditi največ kilometer in pol dolgo ograjo (odvisno od terena), če bo to sploh potrebno. »Pripravljamo se na možnost migracij, podobnih lanskim. Za zdaj ni videti, da bi se to ponovilo, a se pripravljamo.«
Pojasnil je, da zdaj še vedno samo preverjajo pravno podlago za morebitno postavitev pletene žične ograje, visoke okoli 2,5 metra, in iščejo soglasja lastnikov zemljišč. »Nekaj lastnikov je že podpisalo, nekaj jih je zavrnilo,« je povedal. Na vprašanje, koliko, je odgovoril, da projekt še poteka, torej končnih podatkov nimajo, ocenjuje pa, da soglasja za zdaj ni dala približno polovica lastnikov. »Nekaj lastnikov pravi, da nočejo ograje, saj da dobro sodelujemo s Slovenijo,« pri tem pa poudaril, da vsakršna morebitna ograja na meji vsekakor ne pomeni nezaupanja slovenski policiji. »Poudarjam, da je sodelovanje odlično.«
Na vprašanje, kako to, da so nekateri lastniki zemljišč dobili izjavo za soglasje za pet kilometrov ograje, če pa načrtujejo le gradnjo kakega kilometra ograje od mejnih prehodov, je odvrnil, da je šlo najverjetneje za nesporazum in ponovil: »Ne govorimo o petih kilometrih niti o 40 kilometrih ... gre za štiri mejne prehode ter približno kilometer ograje levo in kilometer ograje desno od prehoda.«
Poudaril je še, da bi imela ograja predvsem dva namena − zapreti tako imenovano zeleno mejo za tiste, ki bi v državo hoteli vstopiti nezakonito, in preprečiti trgovino z ljudmi. Pri tem priznava, da tihotapljenje migrantov iz Slovenije v Avstrijo trenutno ni velik problem.
Kakšen bo vzvod za začetek postavitve morebitne ograje, za zdaj še ne vedo, postavili si niso nobenega datuma. »Nismo določili nekega dogodka. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih. Vse je odvisno od razmer v celotni Evropi.«
Zaključil je, da si prizadevajo opraviti domačo nalogo in se pripraviti na vsakršno situacijo. Če postavitev ograje ne bo mogoča, bodo začeli razmišljati o alternativah – krepitvi vojakov in policistov na mejah in uporabi druge tehnične opreme
o ustavila tok beguncev in migrantov na sever, Avstrija, država, ki je lani prejela 90.000 prošenj za azil, ne namerava ničesar prepustiti naključju. »Pripravljamo različne možnosti, da zaščitimo mejo,« je za Delo povedal uradni predstavnik Koroške deželne policije Dionisio Rainer. Od lastnikov zemljišč na meji iščejo soglasja za postavitev ograje, uradni in neuradni podatki o tem, kako dolga naj bi bila, se razlikujejo.
Avstrijsko notranje ministrstvo je naletelo na velik odpor lastnikov zemljišč ob mejnih prehodih Holmec (občina Prevalje), Vič (občina Dravograd), Ravnjak (občina Mežica) in Libeliče (občina Dravograd), kjer se pripravljajo na postavitev ograje. Večina jo zavrača, nekaj manjših lastnikov pa menda še okleva, kako naj ravnajo. Med večjimi zasebnimi lastniki zemljišč, ki postavitvi nasprotujejo, je družina Christopha Haselmayerja, ki ima več kot sto hektarov veliko posestvo med mejnima prehodoma Holmec in Ravnjak, na katerem hočejo oblasti postaviti kar pet od skupaj 40 kilometrov ograje. Haselmayer pričakuje, da bodo enako ravnali tudi drugi lastniki zemljišč vzdolž slovensko-avstrijske meje.
Soglasja vzdolž celotne meje na avstrijskem Koroškem
Po informacijah, ki niso uradne, a prihajajo iz dobro obveščenih krogov, Koroška deželna policija za postavitev ograje išče soglasje lastnikov zemljišč vzdolž celotne meje na avstrijskem Koroškem, in ne zgolj v okolici štirih mejnih prehodov, kot trdijo uradno. Soglasja za postavitev ograje ni in ne bo tudi na občinskih obmejnih zemljiščih na območju občine Suha/Neuhaus, Bistrica pri Pliberku/Feistritz ob Bleiburg ter v občini Pliberk/Bleiburg. »Ograja bi imela gospodarske posledice,« je prepričan župan občine Suha Gerhard Visotschnig. »S tem bi z enim zamahom uničili dolgoletno sodelovanje na obeh straneh, tudi v okviru projekta Geopark Karavanke, ki je na obeh straneh meje združil štirinajst občin,« napoveduje Visotschnig.
Veliko razočaranje vlada tudi na slovenski strani Koroške. Predsedujoči sveta koroške regije, prevaljski župan Matic Tasič, pravi: »Koroški župani odločno nasprotujemo postavitvi ograje na koroških mejnih prehodih. To bi bil velik korak nazaj.« Gabriel Hribar, podžupan v Železni Kapli, dodaja: »Že za časa nekdanje Jugoslavije, ko je bila hladna vojna, na meji ni bilo ograje, zdaj pa je nenadoma potrebna. Polomija je, da je Republika Avstrija sploh prišla na to idejo.«
Odpor proti postavitvi begunske ograje na slovensko-avstrijski meji je na avstrijskem Koroškem združil pet strank; avstrijsko Socialdemokratsko stranko (SPÖ), Ljudsko stranko (ÖVP), Zelene (Grüne), avstrijsko liberalno stranko NEOS in Enotno listo. Oblikovali so nadstrankarsko iniciativo. »V edinstveni akciji Evropi naklonjene sile postavljamo stvarno politiko pred strankarsko,« so povedali. Prepričani so, da je mogoče problem rešiti drugače: »Tesnejše sodelovanje z varnostnimi organi v Republiki Sloveniji ter osebna in tehnična pomoč so bolj učinkoviti ukrepi kakor še tako visoka ograja.« Člani iniciative napovedujejo, da v svojih zahtevah ne bodo popustili, na to temo pa se želijo čim prej pogovoriti tudi s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem.
Uradno pojasnilo: Nič se še ne dogaja, gre le za priprave in nekaj kilometrov ograje
Uradni predstavnik Koroške deželne policije Dionisio Rainer je trditve nekaterih politikov, da načrtujejo gradnjo 40 kilometrov ograje na meji, zanikal. Zatrdil je, da so načrti jasni − levo in desno od tamkajšnjih mejnih prehodov zgraditi največ kilometer in pol dolgo ograjo (odvisno od terena), če bo to sploh potrebno. »Pripravljamo se na možnost migracij, podobnih lanskim. Za zdaj ni videti, da bi se to ponovilo, a se pripravljamo.«
Pojasnil je, da zdaj še vedno samo preverjajo pravno podlago za morebitno postavitev pletene žične ograje, visoke okoli 2,5 metra, in iščejo soglasja lastnikov zemljišč. »Nekaj lastnikov je že podpisalo, nekaj jih je zavrnilo,« je povedal. Na vprašanje, koliko, je odgovoril, da projekt še poteka, torej končnih podatkov nimajo, ocenjuje pa, da soglasja za zdaj ni dala približno polovica lastnikov. »Nekaj lastnikov pravi, da nočejo ograje, saj da dobro sodelujemo s Slovenijo,« pri tem pa poudaril, da vsakršna morebitna ograja na meji vsekakor ne pomeni nezaupanja slovenski policiji. »Poudarjam, da je sodelovanje odlično.«
Na vprašanje, kako to, da so nekateri lastniki zemljišč dobili izjavo za soglasje za pet kilometrov ograje, če pa načrtujejo le gradnjo kakega kilometra ograje od mejnih prehodov, je odvrnil, da je šlo najverjetneje za nesporazum in ponovil: »Ne govorimo o petih kilometrih niti o 40 kilometrih ... gre za štiri mejne prehode ter približno kilometer ograje levo in kilometer ograje desno od prehoda.«
Poudaril je še, da bi imela ograja predvsem dva namena − zapreti tako imenovano zeleno mejo za tiste, ki bi v državo hoteli vstopiti nezakonito, in preprečiti trgovino z ljudmi. Pri tem priznava, da tihotapljenje migrantov iz Slovenije v Avstrijo trenutno ni velik problem.
Kakšen bo vzvod za začetek postavitve morebitne ograje, za zdaj še ne vedo, postavili si niso nobenega datuma. »Nismo določili nekega dogodka. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih. Vse je odvisno od razmer v celotni Evropi.«
Zaključil je, da si prizadevajo opraviti domačo nalogo in se pripraviti na vsakršno situacijo. Če postavitev ograje ne bo mogoča, bodo začeli razmišljati o alternativah – krepitvi vojakov in policistov na mejah in uporabi druge tehnične opreme.
Slovenija o morebitni ograji na mejnih prehodih seznanjena
Iz slovenske vlade so za Delo sporočili, da intenzivno spremljajo dogajanje v regiji in so v rednih stikih s sosednjimi državami, tudi z Avstrijo. Z informacijo, da v Avstriji razmišljajo o postavitvi ograje ob nekaterih mejnih prehodnih v primeru povečanega števila prihoda migrantov in beguncev so seznanjeni. »Kljub temu, da je v Avstriji precej več razseljenih oseb kot v Sloveniji, pa ne prehajajo množično v Slovenijo, zato Slovenija za zdaj ne razmišlja o uvedbi mejne kontrole na meji z Avstrijo, vsekakor pa izvaja druge izravnalne ukrepe v notranjosti in situacijo nadzira.«
Kot so pojasnili, dnevno ocenjujejo morebitna tveganja, tudi zato ograja na južnih mejah Slovenije ostaja. »Vendar pa moramo poudariti, da istočasno izvajamo poostren nadzor na meji z Republiko Hrvaško in v notranjosti države, saj ograja oziroma tehnične ovire vzdolž celotne meje prav gotovo ne bi rešile vseh teh težav.«
V pripravljenosti so še vedno tudi centri v Dobovi, Šentilju in Lendavi. »Situacija v prihodnje je odvisna od številnih dejavnikov, med drugimi tudi učinkovitosti dela Frontexa, odnosa Turčije do tega vprašanja, varnostnih in politično-ekonomskih ter socialnih razmer tako v Siriji kot drugih izpostavljenih državah.«
