Bivši premier Zoran Milanović in njegov osebni obveščevalec

Najnovejša javnomnenjska raziskava je pokazala, da vlada v prvih sto dneh ni izpolnila pričakovanj.

Objavljeno
06. maj 2016 22.04
Premier Miro Cerar je na delovnem srečanju gostil novega hrvaškega predsednika vlade Tihomirja Oreškovića v Ljubljani, 29. januarja 2016 [Tihomir Orešković,srečanje,Ljubljana,vlada]
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – »Ne, Dragan Lozančić­ ne bo svetovalec v vladi,«­ je zagotovil premier­ Tihomir Orešković ob ugibanjih o prejšnjem­ vodji obveščevalne službe Draganu Lozančiću, ki je zaradi izgubljenega zaupanja­ predsednice Kolinde Grabar Kitarović moral oditi s položaja­ in prepustiti mesto Danielu Markiću. To je le kamenček v hrvaškem obveščevalno-političnem ­cirkusu.

Zaplet precejšnjih (političnih) razsežnosti je nastal že ob njenem podpisu odločitve za odstavitev direktorja hrvaške varnostno-obveščevalne agencije (SOA) Dragana Lozančića. Ob tem je pred tremi meseci pojasnila, da je Lozančić kršil zakon o varnostno-obveščevalnem sistemu ter da mu ne zaupa več. Hrvaški mediji so takrat ocenili, da ni bilo prepričljivih razlogov za njegovo odstavitev in da je predsednica nezadovoljna, ker je prvi mož hrvaške obveščevalne službe ni pravočasno opozoril, da Zdravka Mamića tajno spremljajo in mu prisluškujejo. Predsednica v vprašanjih, povezanih z njenim podpisom zahteve za odstavitev hrvaškega tajnega agenta številka ena, ne vidi nič spornega.

Neodgovorna izjava

Premier Tihomir Orešković je dan kasneje dejal, da nima informacij, ki bi potrjevale, da je Lozančić kršil zakone. Zato ni hotel sopodpisati zahteve za njegov odstop. Premier in predsednica sta se nato konec marca le dogovorila, Orešković je sopodpisal Lozančićev odstop, te dni pa je dolgoletni pripadnik hrvaških varnostno-obveščevalnih služb Daniel Markić dobil podporo saborskega odbora za notranjo politiko in nacionalno varnost za vodenje varnostno-obveščevalne agencije.

Vmes se je dogajala pravcata medijska ofenziva predsednice Kolinde Grabar Kitarović, ki je v nepričakovanem pogovoru za nacionalno televizijo dejala, da ne more govoriti o podrobnostih Lozančićevega delovanja, a poudarila, da je bil »osebni obveščevalec« prejšnjega­ premiera Zorana Milanovića. Nastal je vik in krik, še posebej v Milanovićevi SDP. Ta predsedničinih izjav ni komentiral, je pa zato njegov strankarski kolega Gordan Maras dejal, da je predsedničina izjava neodgovorna. »Zanimivo je, da premier Orešković še naprej vztraja, da Lozančić ni kršil nobenega zakona, kar je, po moje, jasno sporočilo predsednici,« je dejal Maras.

HDZ proti vsem

Ko je Kolinda Grabar Kitarović pred tedni objavila, da je podpisala zahtevo za Lozančićev odstop, je iz vodstva HDZ prišla v javnost odločna podpora Lozančićevi odstavitvi, saj, kot so takrat zapisali v HDZ, »smo se v preteklih štirih letih dovolj nagledali njegovih [Lozančićevih] neumnosti«. Koalicijski partner v Domoljubni koaliciji Most s potezo ni bil zadovoljen, saj, kot so sporočili, »ne bodo dovolili, da bi hrvaške tajne službe nadzirala izključno HDZ«.

Zdaj, ko je saborski odbor z glasovi Mosta in SDP podprl Markića­ – proti so bili člani iz HDZ in manjših, satelitskih strank, članic Domoljubne koalicije – je nastal nov zaplet. HDZ je namreč zelo očitno nastopila sama proti vsem; proti predsednici in premieru, ki sta skupaj oblikovala predlog za imenovanje Daniela Markića, ta je med domovinsko vojno prestopil k hrvaškim varnostno-obveščevalnim službam, in proti Mostu. Markić bo prevzel vodenje SOA, ko bosta njegovo imenovanje uradno sopodpisala Kolinda Grabar Kitarović in Tihomir Orešković, kar naj bi se zgodilo v teh dneh. Kljub temu je prav zaradi tega imenovanja nastal še en razhod in zaplet v vladajoči Domoljubni koaliciji. Hrvaški mediji so namreč objavili, da naj bi odstavljeni Dragan Lozančić postal svetovalec za varnost pri premieru Tihomirju Oreškoviću.

Prepir sicer traja tudi o tem, kaj naj Hrvaška naredi z Ino; ali naj proda svoj delež ali ne, zapleta se tudi glede hrvaške zunanje politike (razrešitve in imenovanja novih hrvaških veleposlanikov) ... Videti je, da se Domoljubna koalicija in Most ne zmoreta dogovoriti niti o tem, da se o nečem ne zmoreta dogovoriti.

Obveščevalno-politični potujoči cirkus zagotovo še ni končal »turneje«. Medtem pa je najnovejša hrvaška javnomnenjska raziskava pokazala, da vlada v prvih 100 dneh po prevzemu ključev Banskih dvorov ni izpolnila pričakovanj, meni 54 odstotkov anketirancev.

Orešković brez avtoritete?

Manj kot četrtina od 600 anketirancev meni, da ima premier Tihomir Orešković avtoriteto nad podpredsednikoma vlade in ministri. Ob začetku mandata nove vlade januarja letos je bilo 43 odstotkov prepričanih, da se bo Orešković uveljavil kot avtoriteta v vladi. Za večino vprašanih ali 54 odstotkov ima vodilno vlogo pri odločanju v vladi njen prvi podpredsednik in vodja HDZ Tomislav Karamarko.

»Vlada je vse bolj podobna slabemu zakonu. Poleg tega, da se partnerja ne ljubita in ne spoštujeta, nista pripravljena pokazati niti najmanjšega truda in volje, da bi se sčasoma morda le vzljubila. Kako naprej? Zdi se, da so papirji za ločitev že pri odvetnikih,« je poudaril­ namestnik glavnega urednika političnega tednika Globus Marko Biočina.