Tiskane izdaje
Zagreb – Po večmesečnem zavlačevanju je sabor končno ustanovil preiskovalno komisijo, »ki se bo ukvarjala z ugotavljanjem dejstev, povezanih z nastankom koncerna Agrokor, s sedanjim položajem koncerna na trgu, okoliščinami nastajanja njegovih poslovnih problemov, zlasti dolgov dobaviteljem in preostalim upnikom, vlogo, ki jo je koncern odigral na trgu, in nasploh z okoliščinami, povezanimi z Agrokorjem«.
Komisija, ki ima devet članov, od katerih jih je pet iz vladajoče koalicije, vodi pa jo nekdanji minister za pravosodje Orsat Miljenić, je rezultat kompromisa med vladajočo HDZ in opozicijsko SDP. Člani SDP so namreč podporo imenovanju sodnikov ustavnega sodišča pogojevali z ustanovitvijo preiskovalne komisije. Tej njihovi zahtevi so na koncu ugodili, tako da je Hrvaška v enem svežnju dobila tri ustavne sodnike in komisijo za Agrokor.
Skromne zmogljivosti in slabe izkušnje
Prav zaradi načina imenovanja - v obeh primerih gre za politično trgovino - nihče nič kaj dosti ne pričakuje ne od ustavnih sodnikov ne od komisije.
To še zlasti velja za preiskovalno komisijo, če upoštevamo predvideni obseg dela in več kot skromne zmogljivosti komisije, kar zadeva ugotavljanje celotne resnice o tako kompleksnem primeru, kot je Agrokor.
To je že dvanajsta preiskovalna komisija v novejši zgodovini hrvaškega sabora, ve pa se, da rezultati prejšnjih enajstih niso vredni omembe. Zanimivo je, da so prvo od omenjenih komisij ustanovili davnega leta 1996, in to v primeru pšenične afere, ki je zadevala tudi zdaj padli koncern, tako da je takrat pričal tudi njegov lastnik Ivica Todorić.
Komisija je že takrat ugotovila, da je država ravnala v prid Agrokorju. Vloženih je bilo kar petdeset kazenskih prijav, od tega niti ena proti Ivici Todoriću, praksa delovanja v prid koncernu pa se je nadaljevala. V preostalih primerih so komisije najpogosteje razpadle sredi dela ali pa se niso mogle uskladiti glede končnih ugotovitev.
Če bi sodili po motivih in dosedanjih izjavah, bi se to kaj lahko zgodilo tudi z novoustanovljeno komisijo. Glede na to, da je HDZ nerada privolila v njeno ustanovitev, bo zdaj najbrž vztrajala pri tem, da je bilo nujno treba sprejeti »lex Agrokor«, saj bi sicer koncern končal v nenadzorovanem stečaju.
Po drugi strani pa bo SDP zahtevala ugotavljanje odgovornosti finančnega ministra Zdravka Marića pa tudi celotne vlade Andreja Plenkovića, in to tako zaradi sprejetja spornega zakona kot tudi zaradi ugotavljanja okoliščin v zvezi z aranžmajem »roll up«, ki je mrhovinarskemu skladu Knighthead zagotovil privilegiran status, v kar naj bi bila vpletena podpredsednica vlade Martina Dalić in izredni upravitelj Ante Ramljak.
Todorić iz Londona
Ustanovitev preiskovalne komisije je na svojem blogu z odobravanjem pospremil še vedno uradni lastnik Agrokorja Ivica Todorić, ki je iz Londona sporočil, da je »sabor mesto, kjer se bodo ob sodelovanju parlamentarnih strank razsvetlile vse okoliščine in vloge posameznikov ter politike v tem primeru, še zlasti pa vloga Hrvaške narodne banke«. Na najbolj bistveno vprašanje, ali se bo osebno pojavil pred preiskovalno komisijo, pa Todorić ni odgovoril.
Verjetnost, da se bo vrnil, je iz dneva v dan manjša. Izredni upravitelj je proti njemu in preostalim članom uprave vložil kazensko prijavo, s katero jih bremeni, da so družini Todorić omogočili del denarja - v vrednosti skoraj 2,3 milijarde kun -, prikazanega kot strošek, porabiti v zasebne namene. Bremeni jih tudi, da so posojila v znesku 1,6 milijarde kun, ki jih je Agrokor posojal vrsti družb pa tudi samemu Todoriću, napačno prikazovali kot pologe in neknjiženje posojil oziroma knjiženje posojil kot kapital v vrednosti 4,9 milijarde kun. »Ivico Todrića in druge odgovorne člane koncerna« bremenijo, da so Agrokor oškodovali za 7,6 milijarde kun.
Po objavi konsolidiranega poročila je usahnil optimizem analitikov, ki zdaj ocenjujejo, da bo odpis dolgov Agrokorju znašal najmanj 50 odstotkov. Medtem so objavili tudi poročilo o poslovanju ključnih družb koncerna v prvih osmih mesecih leta 2017. V prodaji na drobno izguba še vedno znaša 193 milijonov kun, kmetijski sektor ima EBITID (dobiček pred odpisom obresti, davkov in amortizacije) 946 milijonov kun, živilski sektor pa EBITID 207 milijonov kun. Ob vsem tem je bilo aktiviranih še 983 milijonov kun za ohranjanje sprotne likvidnosti iz novih virov financiranja oziroma posojil, odobrenih s spornim aranžmajem »roll up«.
