Tiskane izdaje
Evropska unija in Nato kažeta največ interesa za Srbijo in Črno goro, medtem ko so Makedonija, Kosovo in BiH prosto lovišče za ZDA, Rusijo, Turčijo in Saudsko Arabijo. Naslednja evropska kriza je mogoča na Balkanu, ki je v vlogi žoge v igri velikih sil.
Na repu pristopnega procesa v EU je Bosna in Hercegovina, ki morda sploh ne bo preživela kot celovita država. Daytonski mirovni sporazum je ustvaril neučinkovito državno tvorbo s 14 vladami, 120 ministri in 600 poslanci na le 3,5 milijona prebivalcev. Javna uprava in plače politikov pogoltnejo 60 odstotkov proračuna, politične stranke pa blokirajo sistemske spremembe, ker jim bolj ustreza status quo.
Korupcija del
Zavezane roke ima tudi urad visokega predstavnika za BiH (OHR), ki ima formalno velika pooblastila, vendar se zaradi navzkrižja interesov velikih igralcev v svetu za implementacijo miru (PIC) posveča le bolj ali manj obrobnim problemom. Ne gre le za Rusijo, ki je odločno na strani Republike Srbske, ampak tudi za nemško-francoski dvojec, ki prevzema krmilo EU po odločitvi Združenega kraljestva, da zapusti evropsko barko, ne kaže dovolj interesa, da bi politike prisilila v sistemske reforme in investirala v civilno družbo. ZDA so se za zdaj vmešale v igro le z uvrstitvijo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika na črno listo. Razdeljena opozicija v Federaciji BiH upa, da se bodo na seznamu znašli tudi bošnjaški in hrvaški nacionalistični voditelji.
Berlin je začel kazati malo več interesa za razmere v BiH, Bruselj pa še vedno stavi na pragmatičnost. Posebni odposlanec EU v Sarajevu Lars-Gunnar Wigemark pravi, da so gospodarske in socialne reforme pomembnejše kot politične. Zavzema se za krepitev zasebnega sektorja, ki bi ustvarjal nova delovna mesta, in za vlaganje v katastrofalno infrastrukturo, ki zavira razvoj. Po mnenju Wigemarka je ključna tudi sprememba mentalitete ljudi, ki korupcijo sprejemajo kot del političnega sistema. Bruselj ponavlja mantro, da je pogoj za članstvo v EU prevzem evropskih standardov, ne ozira pa se na to, da sistemskih sprememb ne blokirajo navadni državljani, ampak politična elita, ki se boji, da bo izgubila pridobljeno moč.
Na okrepljeni vpliv Turčije in Saudske Arabije tako v BiH kot na celotnem Balkanu opozarja vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz, ki je poudaril, da EU tega procesa ne bi smela le nemo opazovati. Kurz je kot primer navedel ženske v Sarajevu, ki da so plačane za nošenje burk, da bi spremenile podobo mesta. Ali so ženske res plačane za nošenje najkonservativnejše izmed vseh islamskih tančic ali ne, je težko dokazati, dejstvo pa je, da na Sarajevo do zdaj še ni bilo tolikšne invazije »nindža turistov«. Tudi to je delno vzrok za nove medetnične napetosti, ki so zdaj le verbalne.
V igri regionalnih sil je Balkan še vedno tudi prizorišče boja Zahoda proti Rusiji. Njen tradicionalni zaveznik v regiji je še vedno Srbija, medtem ko se druge balkanske državice pritožujejo, da se Moskva vmešava v njihove notranje zadeve. V Podgorici še vedno izpostavljajo domnevne priprave državnega udara na dan minulih parlamentarnih volitev, v Skopju pa trdijo, da si Moskva prizadeva razširiti svoj vpliv na politične in varnostne razmere v državi. V ozadju diplomatske vojne med Beogradom in Skopjem je tako tudi poskus Srbije, da bi pomagala Rusiji, ki si prizadeva preprečiti, da bi celotna regija pobegnila v EU in Nato.
Po mnenju analitikov je poskus pritiska Srbije na Makedonijo presedan v diplomatskih odnosih. Drastični ukrep Beograda je namenjen tudi domači javnosti, ki jo vlada prepričuje, da je Srbija suverena v vodenju zunanje politike. Vsekakor bo odpoklic celotnega osebja srbskega veleposlaništva v Skopju negativno vplival na odnose med državama. Dejstvo je, da se je zaostrovanje odnosov zgodilo po spremembi oblasti v Makedoniji, ki očitno ne ustreza Beogradu in Moskvi.
Ustvarjanje in reševanje kriz
To bi lahko bila tudi nova predstava srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je še vedno najmočnejši politik v državi tudi zaradi ustvarjanja vedno novih kriznih razmer. Srbija ustvarja krize, da jih lahko rešuje in se v mednarodni javnosti predstavlja kot dejavnik miru in stabilnosti v regiji.
V ta kontekst spada tudi dogovor Vučića in makedonskega premiera Zorana Zaeva v sredo, da bosta državi vsa morebitna nesoglasja reševali izključno z dialogom. Kot sta sporočila v skupni izjavi za javnost, sta se strinjala, da si bosta državi ne glede na politične razlike pri določenih pomembnih političnih in regionalnih vprašanjih skupaj prizadevali ne samo za ohranitev, ampak tudi razvoj prijateljskih odnosov med narodoma in državljani Srbije in Makedonije. Okrepili bosta komunikacijo na najvišji ravni, se podpirali na evropski poti ter s krepitvijo dobrih sosedskih odnosov pripomogli k stabilnosti regije.
Vučić in Zaev sta se izognila temam, ki so povzročile diplomatsko krizo med Beogradom in Skopjem, kot so napovedana podpora Makedonije članstvu Kosova v Unescu in prisluškovanje, sledenje ter odpoklic vsega osebja iz srbskega veleposlaništva v Skopju. Srbska premierka Ana Brnabić je Zaeva kritizirala, da ne drži besede, saj ji je na vrhu berlinske pobude v Trstu dejal, da se bo Skopje vzdržalo glasovanja o sprejetju Kosova v Unesco. Srbsko diplomatsko osebje naj bi se v Skopje vrnilo prihodnji teden.
