Tiskane izdaje
Zakaj malo drugače?
Morda zaradi neizmerne sproščenosti, ki se mi je ponujala ob preživljanju časa na obali, pogledu na širno morje, doživljanju polne lune, sončnih zahodov, plime in oseke, kreativnosti, stiku z naravo, stiku s samim sabo in okolico, ki mi jo je uspelo tako ali drugače zabeležiti s fotoaparatom in jo deliti z vami.
Mir, topel vetrič, jaz samo v hlačah ali pa še to včasih ne, za stojalom, s fotoaparatom namerjenim v luno, ob paradižniku posutim s solnim cvetom, pridelanim v sečoveljskih solinah, sedenju na skali, ki se je zdela prav od bogov vlita.
Stik. A kaj, ko prav ta stik zmotijo že malo vsiljujoči pomisleki na realno življenje, na razvrednotenje človeka, narave, kulture, drugačnosti. Zakaj me vse to bega? Morda, ker imam zapisano v genih, nekaj kar sem podedoval od svojih, naših prednikov.
Bogomolka mi je pozirala kot kakšna suha črnka iz sedemdesetih tam nekje v New Yorku, pripeljana iz Afrike. Takrat najbolj iskano blago za prestižne modne in art kampanje. To mi je šlo skozi glavo, ko sem jo fotografiral. Mi je začela pozirati? Morda. A le za kratek čas! Tako elegantna, drugačna. V naravi, jaz in ona.
Stik. Namišljen v moji glavi ali resničen? Me instinkt vara? Prihajam namreč iz urbanega okolja. Všeč mi je Tatoo na kolegici iz Zadra na katerem med ostalim piše: »Always trust your instincts«.
V prihodnjih dneh se vrnem na kraj zločina. Topel vetrič in polna luna. Zaslišim ropotanje motorjev. Barka v daljavi. Tam nekje za rtom mora biti. Iskaže se, da je ribiška. Pogledam v nebo. To bi bila fotografija pomislim. Le kaj se bo zgodilo? Bo pripeljala v kader, tako globoko v zaliv? Da! Zgodi se. Prevzame me fotografska mrzlica.
Ribiči so se odpravili lovit ob najprimernejšem in hkrati najredkejšem času. Ko sonce zaide in je luna v času vzhajanja. Po solunarni teoriji, ki se v svetu za ribolov uporablja že več, kot 50 let je to najboljši čas za ribolov. »Ribe so takrat lačne, prijemajo«, pravijo ribiči.
Spet pomisleki, ki me spremljajo še naslednje dni. Končajo tam nekje na ledu, v hladilniku, kot razstavni eksponat, v loncu, na krožniku. Jaz jih pred tem občudujem in fotografram. Njihovo lepoto, pestrost, raznolikost. Tako zanimive in živahne so. Pridejo ti nasproti. Tudi za njih smo lahko vprašanje. Populacija rib je drastično upadla tako v majhnih, kot velikih morjih.
