Kompetentna in patološka uporaba računalnika

Na internetu smo lahko skoraj vse, kar želimo biti. Toda prednosti skrivajo nevarno past, kajti hitro nas lahko tudi zasvoji.

Objavljeno
29. julij 2014 14.43
Zuzanna G. Kraskova
Zuzanna G. Kraskova
Računalniška tehnologija je v izobraževalnem sistemu zasedla pomembno mesto pri večini učnih vsebin, ob tem pa je potrebno posebno pozornost posvetiti vprašanjem, v kolikšni meri jo je smotrno uporabljati, kako vpliva na učence in dijake ter koliko koristi od nje imamo. Koliko bolj učinkovit je računalnik kot element izobraževalne tehnologije od klasične izobraževalne tehnologije.

Ocena učiteljev o smotrnosti in koristnosti uporabe računalnika pri pouku (statistični podatki MIZS) je predstavljena v zgornji tabeli (levo).

Pri učinkoviti uporabi računalniške opreme, npr. računalnika, tiskalnika in računalniških programov gre za osnovno uporabo računalnika pri pisanju, oblikovanju in shranjevanju dokumentov, pri komunikaciji z drugimi s pomočjo elektronske pošte, uporabo interneta ipd. Na višji ravni pa predstavlja tudi učinkovito uporabo zahtevnejših programov, za reševanje problemov na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju.

Kompetenca uporabe računalnika pomeni tudi razumevanje, kako spremenjena računalniška tehnologija vpliva in spreminja načine vašega dela in sporazumevanja z drugimi. Ni dvoma, da postaja ta kompetenca vedno pomembnejša, tako na delovnem mestu kot doma.

Računalnik je v šole prinesel novo izobraževalno okolje, ki omogoča razvoj in uporabo novih metod in tehnik učenja in poučevanja. Nikakor pa ni dovolj le uporaba tehnologije, potrebno je prilagoditi tudi metode in oblike dela. Kriterij za izbiro in uporabo učnih medijev pa je veliko in se med seboj razlikujejo. Blažič (1993) trdi, da je didaktično merilo za izbiro medija mogoče priznati le stopnjo pomoči učitelju in učencu, ki jo nudi učni medij, da bi bilo poučevanje in učenje najbolj ustrezno.

V obravnavani tematiki je pomembno tudi vprašanje, kako se odraža uporaba računalnika pri pouku pri učencih/dijakih. Tabela (zgoraj desno) kaže pogostost odgovorov na to vprašanje (statistični podatki MIZS)

Internet

Poleg dejstva, da internet omogoča nenehni dostop do sveta, ponuja le-ta tudi raznovrstne oblike komuniciranja in navezovanja stikov, kjer je treba izpostaviti anonimnost, ki je ena od največjih prednosti in hkrati slabosti spletne komunikacije. Zadošča lej klik na miško, da vstopimo v virtualni (vzporedni) oz. drug svet, kjer težave resničnega sveta ne obstajajo in kjer lahko uresničimo marsikaj od tistega, o čemer smo sicer lahko samo sanjali. Tam smo lahko skoraj vse, kar želimo biti. Toda te »prednosti« skrivajo nevarno past, kajti hitro nas lahko tudi zasvoji.

Motnja zasvojenosti z internetom

Razlage, ali je pogosta uporaba interneta res nekakšna odvisnost ali ne, so zelo nasprotujoča. Nekateri trdijo, da internet povzroča odvisnost, kadar njegova raba pomeni resno motnjo v vsakodnevnem življenju. Drugi menijo, da ne gre za odvisnost in da prepogoste rabe interneta ne moremo primerjati z, denimo, zasvojenostjo od drog in alkohola, kot trdijo nekateri strokovnjaki. Kljub temu je »nenormalna« raba interneta predmet psiholoških raziskav že vse od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zaradi dejstva, da število njegovih uporabnikov strmo narašča, poleg tega pa je internet v vsakodnevnem življenju ljudi čedalje pomembnejši, je tovrstna raba v znanstvenih krogih dobila tudi ime: motnja odvisnosti od interneta (angl. internet addiction disorder). Izraz je leta 1995 uvedel Ivan Goldberg in ga primerjal s patološko obsedenostjo z igrami na srečo.

Po Goldbergu so simptomi patološke rabe interneta sledeči:

• drastične spremembe življenjskega sloga,

• opuščanje telesnih dejavnosti,

• zanemarjanje zdravja,

• izogibanje pomembnim življenjskim dejavnostim,

• sprememba spalnega vzorca,

• motnje spanja,

• omejevanje družabnih dejavnosti in druženja ter posledično izgubljanje prijateljev,

• zanemarjanje družine in prijateljev;

• zavračanje tega, da bi posameznik na internetu preživel manj časa,

• želja, da bi imel več časa za računalnik,

• zanemarjanje službe in delovnih obveznosti.

Z motnjo odvisnosti od interneta danes obravnava in raziskuje vse več strokovnjakov, opredeljujejo pa jo kot psihofizično motnjo, za katero so značilni simptomi motnje socialnih stikov. Termin »odvisnosti od interneta« se nanaša na širok vedenjski spekter, kjer so raziskovalci prepoznali pet različnih tipov internetne odvisnosti:

- Zasvojenost z internetnimi igricami.

- Zasvojenost z virtualnimi odnosi (klepetalnice, forumi itn.).

- Zasvojenost z informacijami; količina podatkov na internetu je tako rekoč neomejena. Nekateri posamezniki so obsedeni z zbiranjem informacij s posameznega področja ter njihovim urejanjem ali kakšno drugačno uporabo.

- Zasvojenost z računalnikom, ki resda ni prava internetna odvisnost, ima pa veliko podobnih lastnosti. Računalniške igrice brez povezave z internetom človeka zasvojijo podobno kot virtualna skupnost.

- Odvisnost od virtualnega seksa. Pornografija je na spletu zlahka dostopna in obsega več oblik, kot so gledanje in preslikavanje pornografskih filmov ter sodelovanje v klepetalnicah za odrasle, ki je še posebno nevarno za mladostnike, itn.

(se nadaljuje)

Zuzanna G. Kraskova je mag. psih.soc. pom.