Trideset kvadratov užitka

Začelo se je s kakijem, ki sta ga gospod in gospa želela imeti v atriju. In nastala je zgodba malo neobičajnega vrta starejše vrstne hiše na slovenski obali. Skupaj smo razmišljali predvsem lokalno in racionalno. Vedno znova me namreč preseneti, kako so včasih stvari lahko tako zelo preproste. In učinkovite. Trideset kvadratnih metrov vrta in slabih osem kvadratnih metrov hrastove terase v niši hiše. Eno drevo. Pet svetilk. Ohranjena stara tlakovana terasa. Večnamenska peščena površina. Bambusova zelena stena. Nekaj dekorativnih morskih zvezd za poletni dodatek. In podaljšani vikend, od petka do nedelje. Vsaj dvakrat na mesec.

Slovenci imamo prav posebej radi vikend. Tistega na koledarju in predvsem onega zidanega. Ta se pogosto pojavi kar tako, na črno: hop, iz čebelnjaka ali kako drugače v nasprot­ju z zakoni. No, in ko že imamo svojo (legalizirano) hišico v hribih, zidanico med vinogradi ali pa prikolico na »pavšal« s pogledom na kak otok pri sosedih, si jo zelo radi prav prikupno uredimo. Ja, vedno znova me do solz nasmejejo bujno cvetoče bršljanke ali temno rdeči gorenjski nageljni v koritih na terasi prikolic v avtokampu sredi Kvarnerja. Jim tako fino pašeta morski zrak in godba škržatov, da se prav bohotijo z lesene ograje s srčki? So bršljanke tudi na »pavšal« ali za doplačilo? Nemec izobesi zastavo, Italijan prinese kafetjero, Slovenec pa korito z bršljankami. Vse za občutek domačnosti.

Lahko je tudi drugače

Dejstvo je, da smo kar se da radi vikendaši in pavšalisti. In prav je tako, če je to učinkovita protistresna terapija. Velikokrat pa je že prihod na vikend največji stres od vsega: najprej je treba po hiši omesti pajke, posesati prah, pokositi trato in populiti plevel. Zaliti vse rože v koritih in pomesti veliko tlakovano teraso … Lahko pa je tudi drugače. Vsaj na vrtu. Tudi na tistem v bližini morja, ko smo ravno sredi poletja. Namesto trate si lahko omislite peščeno večnamensko površino, ki bo vaša zasebna plaža ali pa »lounge« terasa za ležerno večerno poležavanje na pisanih blazinah. Sezonske enoletnice lahko zamen­jate s trajnicami ali lokalno prepoznavnimi grmovnicami. Namesto tlakovane terase si zamislite leseno. Vrtne luči z modrikasto nenaravno svetlobo, ki za povrhu bode v oči, zamenjajte s svečami v svetilki. Preprosto lahko svoj vikend znova spremenite v vikend, kakšen naj bi bil: oaza počitka in sprostitve. Uradno (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika) tudi manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa, počitniška hišica. Zato danes pišem o teh prijetnih 30 kvadratih vikendaške zemlje v mestu na Obali.

Majhen je, a ima vse, s čimer se ponašajo veliki. Leseno teraso, ki zalebdi na peščeno površino. Na rob terase se lahko usedeš in srkaš koktajl. Ima kakijevo drevo in oranž­no steno, na kateri plavajo pletene ribice, ki sta jih lastnika dobila v dar s Filipinov. Ima veliko mizo, ki se poleti šibi od morskih sadežev, in škržate, ki godejo med dišečimi iglicami sosednjih ceder. Hrastov les ograje je že postal temno siv. Stena pa je ostala oranžna, enake barve kot kakijevi plodovi vsako jesen znova. Bambus je zrasel v zeleno steno, ki ožarjen z vzhodnim soncem v jutranjem vetru včasih zašumi, kot bi slišal morje. Suha sivka v šopih visi na steni in se dehteče bohoti na mizi. Na mestno plažo se odpravita s kolesom, na večerno promenado in kozarec malvazije varno peš, kam dlje pa z avtomobilom. Za oljke ni bilo prostora, zato pa imata gospod in gospa v najemu njivico v Izoli. S pogledom na morje in sončni zahod.

Za preprosti užitek pa niti ni treba takih 30 kvadratov. Danes bo povsem zadoščal dober kvadrat. Zvečer si poiščite svoj košček zemlje, nekje stran od mestnih luči in nakupovalnih centrov. Na blazino se uležite in občudujte nebo. Nedelja je, sv. Lovrenc goduje in na nebu bo ravno danes ponoči najbolj viden meteorski roj Perzeidov (ki jim rečejo tudi solze sv. Lovrenca). Malo bo letos sicer nagajala zrela svetla luna, ampak prav gotovo vam kak meteor z dolgim repom ne uide. Uživajte v predstavi!