Bodi varen: Ni vse res, kar je na internetu

Janja hodi v prvi letnik gimnazije. Pri vseh predmetih je zelo uspešna, le angleščina ji povzroča težave. Slovnice ne razume, prav tako pa ji težave povzroča izražanje, ker si nikakor ne more dobro zapomniti pomena besed. Težave je imela že v osnovni šoli, a ji je nekako uspelo z veliko učenja vzdrževati sprejemljive ocene. V gimnaziji pa je pouk angleščine veliko bolj zahteven in je morala vložiti veliko truda za dvojke. Temu je hotela narediti konec, zato se je po pomoč in informacije obrnila na internet. Pri brskanju po spletnih straneh je naletela na oglas, ki je obljubljal, da se bo v štirinajstih dneh naučila tekoče govoriti angleško. Spletna stran je obljubljala, da bo po naročilu in plačilu 30 evrov prejela kartice za učenje. Resno je začela razmišljati, da bi del svojih prihrankov namenila za nakup.

Janja je naletela na oglas, ki ji je ponujal enostavno rešitev. Obljubljal ji je nekaj, kar ne zdrži kritične presoje. Takšnih oglasov, ki zavajajo ali neposredno lažejo, je na internetu veliko, za njimi pa stojijo takšni in drugačni prevaranti, katerih namen je zgolj pridobiti denar. Pa na spletu ne naletimo le na lažnive oglase, temveč tudi na namensko zavajajoče zapise, videoposnetke, ponarejene fotografije in drugo. Izjemno veliko lažnih in zavajajočih informacij kroži po družbenih omrežjih med uporabniki in po e-pošti. In vse preveč ljudi jim verjame. Ne smemo pozabiti tudi na lažne novice (fake news), ki so v zadnjem času postale pereče in jim nasedajo tudi ugledni klasični in spletni mediji. Ker imajo lažne novice tudi politični vpliv, proti njim na več ravneh teče organiziran boj, v katerem sodelujejo evropska komisija, velika družabna omrežja in ponudniki spletnih vsebin.

Ne smemo verjeti vsemu na internetu

Nikakor ne smemo verjeti vsemu, kar preberemo in vidimo na internetu, še posebej ne, če je vir informacije le eden. Pravzaprav je bolje, da dvomimo o vsem in poskušamo z iskanjem dodatnih informacij dvome razbliniti. Živimo v času, ko lahko na internetu tako rekoč kdorkoli objavi karkoli, za širjenje pa poskrbijo uporabniki družabnih omrežij. Motivi, zakaj objavljati neresnične informacije, so lahko različni. Lahko gre za zaslužek (s prevaro), politično vplivanje, nepoznavanje določene tematike ali njeno napačno razumevanje, vplivanje na javno mnenje, zakrivanje resnice ipd. Ljudje zelo radi nasedejo lažnim informacijam, ki so jim (iz apolitičnega ali osebnega razloga) všeč in jih pogosto intenzivno širijo dalje.

Na spletu je zelo preprosto objaviti lažno informacijo in to lahko izvede kdor koli. Ponarediti fotografije ni tako težko, zadostuje že nekaj spretnosti in program za obdelavo fotografij. Razvita je že programska oprema, ki omogoča ponarejanje govora posameznika, in programska oprema za ponarejanje videoposnetkov posameznika (npr. govora politika).

Prepoznavanje lažnih informacij na spletu

Prepoznavanje lažnih informacij je zelo zahtevno in včasih tudi nemogoče, če na posameznem področju nismo strokovnjaki. Zato se postavlja vprašanje, kako se sploh zaščititi pred lažnimi informacijami. Odgovor je zdrava mera skepticizma in kritično mišljenje. Vsako informacijo, ki jo prejmemo, ovrednotimo in poskušamo določiti njeno resničnost. Sliši se sicer zapleteno, vendar v resnici sledimo nekaj smernicam.

• Presodimo, ali je informacija mnenje ali dejstvo. Če gre za mnenje, potem to ni zagotovilo, da je informacija kakovostna ali resnična, saj gre lahko za zmotno prepričanje posameznika.
• Preverimo avtorja. Je strokovnjak, poklicni novinar ali nekdo, ki piše komentarje povsod, kjer je možno?
• Pozorni smo na datum informacije. Na spletu so vedno dostopne sveže in stare informacije. Pogosto nekaj, kar je veljalo pred nekaj leti, danes ne velja več.
• Preverimo vire. Poskušamo ugotoviti izvor informacije in ocenimo, ali izvira iz zanesljivega vira. Članki in drugi zapisi na spletu imajo pogosto povezavo na izvorne vire, zato to ni tako težko preveriti. Če so izvorni viri znanstvene narave (npr. znanstvene revije ali članki), potem informaciji lažje zaupamo, vendar moramo biti pozorni, kako je avtor besedila, ki smo ga prebrali, povzel informacije iz izvornega vira. Avtorji so pogosto površni in napačno povzemajo ali pa jemljejo iz konteksta, s tem pa se lahko spremeni pomen. Zaupanja vredne spletne strani navajajo vire informacij.
• Mnenj ne oblikujemo na podlagi čustev. Če nam nekaj ni všeč, to še ne pomeni, da je neresnično, in obratno.
• Do informacij, ki so »predobre, da bi bile resnične«, smo zelo kritični in jih dobro pretehtamo. Po potrebi se posvetujemo z nekom, ki področje pozna.
• Vprašamo se po motivih avtorja. Kakšen je namen zapisanega? Če gre za oglas, gre za namen prodaje in posledično zaslužka. V tem primeru se verodostojnost informacije lahko bistveno zmanjša. Veliko nam lahko pove podatek o lastniku domene. Je to podjetje ali posameznik iz Slovenije, EU ali od kod drugod? Je domena stara ali je bila registrirana pred nekaj tedni?
• Do domnevno resničnih zgodb, ki so se zgodile prijatelju prijatelja, smo zelo zadržani. Pogosto gre za urbane mite, ki ne držijo.

Prepoznavanje lažnih informacij na internetu ni vedno preprosto, nas pa zdrava kritičnost pri sprejemanju informacij lahko zaščiti pred številnimi neresnicami ali zavajajočimi informacijami.

***

Marko Puschner, Točka osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si.