Tiskane izdaje
Ljubljana – Po letu dni razprave in usklajevanj je zdaj jasno: v letu 2017/18 bodo znanje šolarjev preverjali že v tretjem razredu, potem pa še – tako kot do zdaj – v šestem in devetem razredu. Dosežki iz treh obveznih predmetov bodo ocenjeni le v devetem razredu in bodo veljali za eno od ocen pri predmetu.
Kompromis
Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev, pravi, da je predlagani model za kompromis.
»Pozitivni rezultat učencev na NPZ bi moral biti pogoj za njihovo napredovanje v naslednji razred. Samo tako bi upravičili enormne vsakoletne državne stroške, namenjene nacionalnim preverjanjem. Želeli bi si tudi, da bi model stopil v veljavo že s tem šolskim letom. Posebnega razloga za odlašanje ni.«Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič upa, da bodo z upoštevanjem dosežkov v treh predmetih, ki bodo postali del končne ocene, vzpodbudili motiviranost učencev.
Po njenih besedah je osnovni namen uvedbe preverjanja v tretjem razredu dodatno spremljanje napredka učenca v obdobju, ki je za učni razvoj ključen.
»Predlagani model NPZ je tudi pomemben instrument, s katerim lahko spremljamo in izboljšujemo kakovost osnovnošolskega sistema na nacionalni ravni,« še pravi.
Starši so za
Po mnenju staršev, zbranih v združenju ZASSS, je spremljanje znanja učencev po enotni metodologiji nujno, prav tako je smiselno njihovo daljše časovno spremljanje, torej že tudi v tretjem razredu, ne le v šestem in devetem kot do zdaj. Treba pa je najti ukrep, ki bi povečal motivacijo učencev, da pokažejo svoje realno znanje. »Predvsem pa bi morali rezultate NPZ v praksi več in bolje uporabljati za izboljševanje učenja in poučevanja – torej v korist otrok. Ne glede na formalne ukrepe ali spremembe bodo NPZ dosegli namen, če bodo vsi deležniki opolnomočeni, da zbrane podatke analizirajo in uporabijo za načrtovanje učinkovitih ukrepov izboljšanja kakovosti,« pravi predsednik združenja dr. Anton Meden.
Merilo pravičnosti
Nacionalnega preverjanja znanja v preteklih desetih letih številni učitelji in učenci niso vzeli za svojega, toda stroka je prepričana, da je to treba. Tudi zato, ker je to edino merilo pravičnosti izobraževalnega sistema, ki ga imamo. Dobra šola mora biti namreč kakovostna po podajanju znanja in privzgajanju socialnih veščin, denimo empatije, a tudi pravična. To pomeni, da morajo biti učenci pravično ocenjeni, ne glede na to, ali gre za dečka ali deklice, domačine ali tujce, otroke iz privilegiranih okolij ali otroke iz socialno šibkejših okolij. Raziskave, kot je, denimo, Pisa, kažejo, da ni tako, saj otroci iz socialno šibkejših okolij praviloma dobivajo slabše ocene.
Izbira med dvema modeloma
Odstopanja med ocenami na šoli in rezultati zunanjega preverjanja znanja so učitelji razumeli drugače kot raziskovalci: po njihovem mnenju so porajali dvom o relevantnosti rezultatov zunanjega preverjanja. Prav zaradi nenehnih nesoglasij, pa tudi, ker je bil po desetih letih že čas, da se model preverjanj prevetri, so se na ministrstvu odločili za temeljito prenovo. Po enoletni javni razpravi in številnih srečanjih s ključnimi sogovorniki je pristojna delovna skupina pripravila dva modela, ministrica dr. Maja Makovec Brenčič pa bi morala sprejeti odločitev, kateri bo v prihodnje začel veljati.
