Tiskane izdaje
V prostorih mariborskega središča socialnega podjetništva in zadružništva Tkalka že od leta 2014 na približno 150 kvadratnih metrih deluje največji slovenski laboratorij digitalne fabrikacije KreatorLab, del mednarodne mreže več kot 4.000 podobnih prostorov, poznanih pod imenom »fab lab«, ki jih povezuje Center for Bits and Atoms znamenite univerze MIT iz Cambridga. Čeprav ideja prihaja iz ameriške univerze pa KreatorLab ni šola in ni povezan s katero od javnih ustanov znanja. Je prostor, kjer se ideje in znanje izmenjujejo svobodno in neobremenjeno. Kjer kreativnost in domišljija nista uokvirjeni, ampak le takšni, kot si ju zamislijo uporabniki prostora in peščica entuziastov, ki so svoj čas in svoje znanje vložili v ta projekt.
Kaj se torej skriva v fabrikacijskih laboratorijih in enako tudi v mariborskem KreatorLabu? Ena osnovnih idej je ta, da v kateremkoli mestu na svetu se trenutno nahajate, lahko stopite v fab lab in v njem boste našli enake ali vsaj podobne naprave za digitalno izdelavo, kot na primer 3D tiskalnike vseh vrst, CNC rezkalnike, laserske gravirnike in druge stroje, ki jih upravljamo z računalnikom. Razen računalniško vodenih naprav velja v vseh fab labih po svetu enaka odprtost in sodelovanje med uporabniki, ki sta usmerjena v deljenje znanja in skupno raziskovanje mej tehnologije v globaliziranem svetu. Ker so laboratoriji med seboj tako podobni in lahko obiščemo katerega koli med njimi, velja hkrati tudi princip izmenjave znanja. Vsaka ideja, koncept, načrt se da prenesti, izmenjati in izdelati v vsakem izmed njih. In izdela se na primerljiv način, kar omogoča enkratno izmenjavo znanja in izkušenj.
Tako je osnovna dejavnost fab labov, in tako tudi KreatorLaba, redno izobraževanje uporabnikov, njihovo spoznavanje strojev in tehnologije izdelovalništva. Le ustrezno znanje lahko uporabnika opolnomoči, da je sposoben uresničiti množico raznovrstnih zamisli.
Uporabniki KreatorLaba so med seboj zelo različni. Od osnovnošolskih otrok, ki preizkušajo svoje talente v programiranju, izdelavi računalniških iger in programiranju robotov, študentov, ki si želijo več in drugačnega znanja ter izkušenj, pa do mladih kreativnih ljudi, ki po zaključenem šolanju iščejo kreativen in samostojen poklic. Obiščejo ga tudi starejši, ki se ne bojijo tehnoloških novotarij. KreatorLab je izrazito medgeneracijski prostor.
Mariborski KreatorLab je idealen tudi za pivovarske ideje. Nastal je BeerLab, ki uporabnikom omogoča izdelovanje lastnega piva. Foto: BeerLab
Izobraževanje tudi drugače
Kot posledica globalizacije in razvoja tehnologije prinaša prihodnost nove poklice, ki potrebujejo drugače usposobljene ljudi, kot jih trenutno vzgaja javni šolski sistem. Kljub uvajanju računalništva in intenzivnemu učenju jezikov so spremembe uradnih učnih vsebin prepočasne, da bi lahko sledili razvoju na področju novih tehnologij. Predvsem je za javen šolski sistem težava najti dovolj veliko število za nove tehnološke vsebine usposobljenih učiteljev ter njihovo nenehno usposabljanje in izobraževanje na področju novih tehnologij.
Znanja, ki bodo v prihodnosti dobila prednost so multidisciplinarna, povezana, redko ločena v ozke strokovne predmete, kot jih srečamo v šoli. Predvsem pa so to inženirska znanja. V letu 2016 je hrvaško ministrstvo za izobraževanje objavilo anketo osnovnošolskih otrok, po kateri se jih je le 15 procentov opredelilo za inženirski poklic, kar je v nasprotju z razvojem na trgu dela.
Prav na tem področju je pomen organizacij, kot so KreatorLab, največji, saj posredujejo znanje izven normiranih učnih načrtov. Projektno delo in naloge so v KreatorLabu zmeraj multidisciplinarne, predvsem pa promovirajo znanja iz področja tehnike, informatike in nenazadnje vključujejo čim večjo dozo kreativnosti.
Dober primer je KreatorLabova delavnica izdelave pohištva, kjer v sodelovanju s študenti arhitekture, z uporabo digitalnih tehnologij in računalniško vodenih strojev vsako leto nastane več kot 40 kosov izjemnih designov pohištva.
Fotografija z razstave pohištva, ki je nastalo v sodelovanju med Oddelkom za arhitekturo Univerze v Mariboru in KreatorLabom. Foto: KreatorLab
Digitalna fabrikacija in Industrijska revolucija 4.0
Prav na zahodu se je porodila ideja o ločitvi fabrikacije in kreativnega procesa. Obrtniško znanje je bilo izgubljeno že mnogo prej. Zdaj pa je bilo treba tovarne in stroje »prestaviti« na vzhod, medtem ko naj se v razvitem svetu razvijata (le) kreativnost in nove ideje. A danes ugotavljamo, da se z izvozom fabriciranja izgublja tudi znanje. Še več. Nekoč poceni delovna sila na vzhodu je danes postala izobražena in kreativna, pripravljena prevzeti razvojno pobudo.
Tako je tudi nastala ideja fab labov kot nekakšnih eksperimentalnih prototipov tovarn prihodnosti. Tovarn, ki bodo trajnostne (družbeno sprejemljive in okolju prijazne), odprte znanju in kreativnosti, globalno povezane in nenazadnje urbane. To je poslanstvo KreatorLaba in njemu podobnih prostorov, ki verjamejo, da prihodnost pripada znanju in novim tehnologijam.
Inovativnost v mestu tudi drugače
Da se KreatorLab nahaja v središču mesta Maribor ni naključje. Eno od njegovih mnogih poslanstev je ponuditi obiskovalcem in prebivalcem mesta nove in drugačne vsebine ter tako prispevati k oživljanju mestnega centra. BeerLab je še eden, čeprav nekoliko drugačen projekt, ki so ga spontano razvili uporabniki in sodelavci delavnice in je prva naredi-sam varilnica piva v Sloveniji. Entuziastom in ljubiteljem namreč omogoča uporabo pivovarske opreme za varjenje, fermentacijo in stekleničenje lastnega piva. Koncept BeerLaba je razvit iz že opisanega koncepta fab laba, ki uporabnikom omogoča uporabo potrebne opreme in znanja za izdelavo lastnega piva. Na srečanjih in vodenih pokušinah se v BeerLab porodi veliko idej za eksperimentiranje in lastne recepture.
Naj je to digitalna fabrikacija, programiranje robotov ali nore ideje za pivovarne prihodnosti - mariborski KreatorLab je pravi naslov za kreativne v mestu.
