Tiskane izdaje
»Boste požirek?« vpraša novinar.
»Nisem neumen,« mu odvrne dr. Patrick Moor, lobist multinacionalke Monsanto.
Konča z besedami, da je novinar popoln bedak.
Dr. Moore ima zanimiv odnos do novinarskih vprašanj in s tem do javnosti. Posnetek intervjuja francoske televizije Canal+, ki prikazuje soočenje lobista in novinarja, si je do zdaj ogledalo več kot 900.000 ljudi. Dr. Moore v njem pravi, da glifosati ne povzročajo raka. So tako nenevarni, da jih lahko celo pijete, razlaga novinarju. Potem pa se intervju konča, kot se konča.
Monsanto zahteva, da Svetovna zdravstvena organizacija umakne izjavo
Reuters poroča, da je Monsanto marca zahteval umik izjave Svetovne zdravstvene organizacije, da njihov produkt herbicid round up (glifosat) povzroča raka, na kar je organizacija opozorila. Philip Miller, direktor Monsanta, je opozorilo komentiral: »Svetovna zdravstvena organizacija nam je dolžna razlago.« Podjetje vztraja in narekuje dejanja mednarodne organizacije, ki skrbi za zdravje, kar je za številne nevladne organizacije znamenje, da civilna družba izgublja v dialogu z mulinacionalkami.
Za kaj pravzaprav gre? Aktivisti, okoljevarstveniki, znanstveniki in kmetje po vsem svetu poročajo o svojih težavah z multinacionalko Monsanto, o kateri trdijo, da ima v prvi vrsti za svoj cilj dobiček, in ne blagor ljudi in narave. Pravzaprav nič nenavadnega za sodobno poslovno strategijo, vendar ker se Monsanto ukvarja s pridelavo hrane in patentiranjem semen, so stave še toliko višje. Kmetje in ekologi vztrajajo, da se naravna dediščina ne sme patentirati, ker gre za skupno dobro, s katerim je treba skrbno ravnati. Semena pomenijo osnovo za pridelavo hrane in s tem dobesedno temelj preživetja. Kar je še posebej očitno v državah z nižjimi dohodki, kjer je obdelovanje zemlje edini vir prihodka in hrane. Vendar težava zaskrbljene javnosti ni le patentiranje semen, ampak tudi sočasna uporaba pesticidov in gensko spremenjenih semen. Čeprav je Monsanto svoja patentirana semena koruze in soje oglaševal s poudarkom na tem, da potrebujejo manj pesticidov v času rasti, kar se ni izkazalo za resnično. Pridelava poljščin s gensko spremenjenimi semeni zahteva več za okolje in ljudi izjemno nevarnih pesticidov in herbicidov.
Prav to se je pokazalo tudi v primeru gensko spremenjenih semen Monsanta − kmetje so primorani k vedno večji uporabi spornega herbicida round up, prav tako produkta istega podjetja. Kam to vodi, se upravičeno sprašuejo kmetje, agronomi in okoljevarstveniki.
A očitno vprašanja in skrb za okolje niso zaželeni, čeprav vsi živimo na isti površni zemlje. Aktivisti so objavili informacijo, da je predstavnik Monsanta na predavanju javno priznal, da ima multinacionalka, ki si seveda to lahko finančno privošči, zaposlen cel oddelek ljudi, ki se ukvarja z diskreditacijo vseh, ki ne delujejo v korist podjetju.
Bodo strokovnjaki, kot je Dave Schubet, vodja nevrobiološkega laboratorija Salk Inštituta za biološke študije v Kaliforniji, utišani? Schubert namreč trdi, da vrsta neodvisnih in objavljenih študij navaja, da glifosati povečujejo pojavnost raka in rast tumorjev. Zato bi morali njihovo uporabo prepovedati, vztraja. Bo imelo zadnjo besedo podjetje z več denarja ali razsikovalne ugotovitve?
Je Monsanto na strani znanosti?
Večkrat je bilo mogoče iz ust promotorjev Monsanta, tudi iz vrst znanstvenikov, slišati očitke, da vsi, ki zagovarjajo ekološko pridelavo hrane, niso na strani znanosti. Čeprav vse več študij kaže na to, da gensko spremenjeni organizmi, monokulturna obdelava zemlje in povečana uporaba pesticidov in herbicidov ni odgovor na prehransko povpraševanje v času podnebnih sprememb.
Avstralska znanstvenica Judy Carman je povedala, da je načrtovala raziskavo prehranjevanja živine z gensko spremenjenimi rastlinami. K sodelovanju je povabila različna podjetja, Monsanto ji je postavil povsem nemogoče pogoje, kar potrjujejo tezo, da jim je na prvem mestu dobiček, in ne kakršnekoli natančne znanstvene informacije, če te njim niso v prid.
Znanstvenica ni edina, ki je imela težave z omenjenim podjetem pri raziskavah. Kljub temu je njena ugotovitev jasna − prehranjevanje živali z gensko spremenjenimi rastlinami v teh povzroča toksičnost.
Podjetje Monsato je posredno celo grozilo uredniku ene najbolj uglednih znanstvenih revij The Lancet Richardu Hortonu z izgubo službe, če bo objavil škodljive učinke gensko spremenjenega krompirja na podgane, o katerih je pisal dr. Arpad Pustzai.
Kdo je torej na strani nepristranske znanosti, se sprašujejo raziskovalci.
