Kitajska vesoljska postaja prileti ponoči

Manjši del postaje naj bi padel na Zemljo danes ponoči, južno od Slovenije.
Objavljeno
01. april 2018 22.49
B. T., STA
B. T., STA

Peking - Odslužena kitajska vesoljska postaja Tiangong-1 bo predvidoma v prihodnjih 24 urah nenadzorovano vstopila v Zemljino atmosfero, so danes sporočili kitajski vesoljski strokovnjaki. Večina naj bi je sicer zgorela v ozračju, padajoči preostali delci pa naj ne bi bili nevarni ljudem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ocene kitajskih vesoljskih strokovnjakov se skladajo z ocenami Evropske vesoljske agencije (ESA). Ta predvideva, da bo vesoljska postaja v ozračje vstopila v noči z nedelje na ponedeljek, zjutraj po pekinškem času oziroma nekaj čez polnoč po srednjeevropskem.

Večina postaje naj bi sicer zgorela v ozračju, vendar bi lahko deli preživeli potovanje in prileteli na Zemljo.

Tianngong-1 ali »Nebeško palačo« so v Zemljino orbito poslali leta 2011. Gostila je lahko po enega astronavta, pet let kasneje pa je končala svojo misijo. Zatem naj bi padla nazaj na Zemljo. A ker so upravljavci medtem izgubili nadzor nad njo, je zdaj ne morejo nadzorovano strmoglaviti na Zemljo.

Kitajski urad za vesoljsko inženirstvo je sicer zagotovil, da padci delov postaje na Zemljo niso tako spektakularni, kot to prikazujejo znanstvenofantastični filmi, pač pa ustvarijo čudovito predstavo, podobno meteorskemu dežju. Ljudem se tako za varnost ni treba bati.

Majhna možnost za poškodbe

Tudi v ESA so prejšnji teden mirili, da je možnost, da bi ostanki postaje zadeli kakega človeka, izredno majhna.

»Po naših izkušnjah je za take velike objekte običajno, da polet skozi atmosfero preživi okoli 20 do 40 odstotkov začetne mase in jo je potem teoretično mogoče najti na tleh,« je povedal vodja oddelka ESA za »vesoljske smeti« Holger Krag.

»Da bi pa ti delci koga ranili, je zelo malo verjetno. Moja ocena je, da je verjetnost, da bi bil kdo ranjen s temi delci, podobna verjetnosti, da bi vas strela zadela dvakrat v istem letu,« je še dodal Krag.

Po sedanji oceni ESA bi ostanki postaje lahko padli kamorkoli »med 43. vzporednikom severne zemljepisne širine in 43. vzporednikom južne zemljepisne širine«, torej na zelo široko območje severno in južno od ekvatorja - od Nove Zelandije do ameriškega Srednjega vzhoda.