Tiskane izdaje
Evropska sonda Rosetta je v petek končno odkrila, kam se je izgubil pristajalnik Philae, potem ko je 12. novembra 2014 uspešno pristal na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Z evropske vesoljske agencija ESA so ta teden sporočili, da ga je Rosettina kamera nekaj tednov pred predvidenim koncem dveletne odprave naposled le ujela v svoj objektiv.
Očitno je Philae po pristanku, ki je bil prvi uspešni pristanek človeško narejenega objekta na kometu, zdrknil v senco pečine, kjer ni dobil dovolj svetlobe. Tri dni po pristanku, ko so se njegove baterije spraznile, je zato utihnil. Pozneje se je sicer občasno še javljal, ko je bil komet bližje Soncu, toda signal je bil šibek. Ker ga Rosetta ni izsledila, so pri Esi nad njim že skoraj obupali.
Rosettino končno odkritje pristajalnika je zdaj znanstvenikom na Esi pomagalo ugotoviti, zakaj je Philae ugasnil in zakaj je bila komunikacija z njim lani poleti, ko se je ponovno oglasil, tako težavna. Zdaj vedo, da je ugasnil zato, ker ni dobival dovolj svetlobe na panele sončnih celic. Ko se je komet približal Soncu, je bilo svetlobe več, a ne dovolj, da bi bil signal močnejši in stabilen. Na Esi so tako lani domnevali, da je bil signal slab in pogosto prekinjen zato, ker sta morda komunikacijski anteni poškodovani. Toda posnetek, ki zdaj kaže Philae, zavrača to domnevo. Na fotografiji leži prevrnjen na stran, anteni pa sta namesto proti nebu usmerjeni vzporedno s površjem kometa.
Kako to, da ga Rosetta, ki kroži okoli kometa, ni odkrila že prej? Ker se je komet bližal Soncu in s sebe odmetaval vse več materiala, ki bi Rosetto lahko poškodoval, pojasnjujejo pri evropski vesoljski agenciji, se je ta morala oddaljiti, celo na razdaljo od 100 do 300 kilometrov. Šele ko je komet Sonce že prečil in se začel oddaljevati od njega, se mu je sonda lahko znova približala. Na oddaljenosti le nekaj kilometrov je lahko posnela bolj natančne fotografije. Na eni tistih, ki jih je posnela 2. septembra na oddaljenosti 2,7 kilometra, pa se je znašel tudi izgubljeni Philae.
