Nova platforma za raziskovanje raka na možganih

Projekt Trans-glioma: z biobanko vzorcev glioblastoma hitreje do boljših rešitev.
Objavljeno
21. december 2017 17.21
Dragica Bošnjak
Dragica Bošnjak

Glioblastom je najbolj agresivna oblika raka možganov. S to boleznijo, za katero pri nas vsako leto zboli več kot 60 ljudi, so se v minulih letih intenzivno ukvarjale znanstvenoraziskovalne skupine v okviru mednarodnega projekta Glioma, ki je združeval pet partnerjev. Na ljubljanski medicinski fakulteti pa so predstavili nadgradnjo tega projekta, čezmejno raziskovalno translacijsko platformo Interreg Italija-Slovenija Trans-glioma.

Koordinator projekta Trans-glioma je prof. dr. Radovan Komel z medicinskega centra za molekularno biologijo na medicinski fakulteti, ki nadaljuje delo koordinatorke prejšnjega projekta prof. Tamare Lah Turnšek. Kot pojasnjuje, so z dosedanjim projektom, ki obravnava molekularne osnove raka možganov glioblastoma in si prizadeva za čim hitrejši prenos izsledkov v klinično prakso, že uspešno zgradili temelj za ustanovitev skupne informacijske in fizične regionalne biobanke vzorcev glioblastoma.

Prav tako so identificirali nekaj obetavnih biooznačevalcev celic glioblastoma oziroma matičnih celic te vrste raka na možganih. V nadaljevanju bodo raziskovali možnosti za uvajanje naprednih diagnostičnih metod in oblikovanje smernic za nove terapevtske pristope.

Medregijska biobanka

»Z načrtovano nadgradnjo biobanke vzorcev vseh vrst gliomov bo nastala medregijska biobanka, ki se bo lahko povezovala tudi v širšem evropskem prostoru. V ta namen bo postavljena enotna podatkovna baza s kompletno informacijo o lokaciji, vrsti ter kliničnih, histopatoloških, biokemičnih in genetskih podatkih posameznih vzorcev, ki jo bomo sproti dopolnjevali z rezultati naših raziskav.

Podatki in fizični vzorci, ki so na več lokacijah pri posameznih partnerjih projekta, bodo takoj dostopni partnerjem, pod posebnimi pogoji pa tudi širše. Določen bo enoten protokol za zbiranje, obdelovanje in shranjevanje vzorcev. Vzpostavljen bo računalniški program za upravljanje vzorcev,« pojasnjuje prof. Komel.

Biooznačevalci, nova zdravila, dostavni sistemi

Načrtujejo odkrivanje novih biooznačevalcev glioblastomskih matičnih celic in z glioblastomom povezanih matičnih celic iz tumorskega okolja, kategorizacijo tumorjev na podlagi genomskih in proteomskih podatkov, pridobljenih iz raziskave, ter na tem temelju personalizacijo diagnostičnega postopka.

V raziskavah, povezanih z razvojem zdravil, se bodo ukvarjali z iskanjem novih protiteles – nanoteles in malimi molekulami, specifičnimi za novoodkrite biooznačevalce. Razvijali bodo tudi sisteme za dostavljanje novih zdravil in novih ciljanih oblik zdravljenja.

»Cilj je utrditev mreže ter medregijskega sodelovanja raziskovalcev in klinikov, ki se ukvarjajo z rakom možganov, in sicer z izmenjavo znanstvenih in kliničnih znanj, izmenjavo temeljnih in kliničnih raziskovalcev ter gradnjo skupne biobanke vzorcev tumorjev, da bi prišli do novih personaliziranih pristopov pri zdravljenju glioblastoma ter pospešili njihov prenos v klinično in tehnološko uporabo. Nove terapevtske možnosti bomo ugotovili z raziskavami in uporabo najnovejših tehnoloških postopkov, ki jih imamo na voljo na obeh straneh meje, v Italiji in Sloveniji, in sicer za raziskavo matičnih celic glioma v mikrookolju tumorjev ter novih proteinskih tarč, ki imajo vlogo v genezi in napredovanju tumorja,« še poudarja prof. Komel.

V projektu Trans-glioma, ki ga podpira evropski sklad za regionalni razvoj, sodeluje šest partnerjev: klinična centra v Vidmu in Benetkah ter sinhrotron v Trstu, od slovenskih pa ljubljanska univerza, nacionalni inštitut za biologijo in bioinformacijsko podjetje Biosistemika. Vodilni partner je medicinska fakulteta, projekt pa vodijo oziroma koordinirajo na tamkajšnjem medicinskem centru za molekularno biologijo oziroma inštitutu za biokemijo, kjer vanj vključujejo tudi klinične partnerje iz UKC in onkološkega inštituta. Triletni projekt je vreden 1,3 milijona evrov.