Preglove nagrade 2017

Pred dnevi so na Kemijskem inštitutu podelili letošnje Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo. Dobili so jih dr. Tine Curk, dr, Tina Lebar in dr. Vojč Kocman.

Dr. Tine Curk se je po končanem dodiplomskem in magistrskem študiju fizike na mariborski univerzi leta 2012 vpisal na doktorski študij teoretične kemije na Univerzi v Cambridgeu. Po opravljenem doktoratu je bil lani in letos asistent na mariborski FKKT, trenutno pa je podoktorski raziskovalec na edinburški univerzi in na Kitajski akademiji znanosti v Pekingu. Nagrado je dobil za raziskavo multivalentnih interakcij v supramolekularni kemiji. Predstavil je optimalen dizajn nanodelcev za specifično vezavo celic, kar omogoča dostavo zdravila samo določenemu tipu celice. Trenutno je v procesu prijave na patent za detekcijo bakterijskih okužb z multivalentnimi nanodelci.

Dr. Tina Lebar je leta 2011 zaključila dodiplomski študij mikrobiologije na biotehniški fakulteti. Še med študijem je bila članica slovenske ekipe, ki je zasedla prvo mesto na študentskem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM na prestižni ameriški univerzi MIT. Doktorski študij je nadaljevala na odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu in ga letos poleti opravila. Januarja je za svoje delo prejela nacionalno štipendijo Za ženske v znanosti, ki jo vsako leto največ trem najboljšim kandidatkam podelita L’Oreal in Unesco.

Njeno doktorsko delo temelji na uporabi načrtovanih DNK vezavnih proteinov za gradnjo umetnih genskih omrežij v sesalskih celicah, kar ponuja mnoge prednosti pred naravnimi bakerijskimi elementi, hkrati pa pomeni novo stopnjo standardizacije in omogoča večjo stopnjo kompleksnosti umetnih sistemov. Potencialno bodo kompleksna genska omrežja uporabna za različne aplikacije, na primer za gradnjo biosenzorjev, v diagnostiki, predvsem pa za kontrolirano celično terapijo in zdravljenje različnih bolezni.

Dr. Vojč Kocman je leta 2012 diplomiral na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Kot mladi raziskovalec je nadaljeval s proučevanjem struktur nukleinskih kislin na NMR centru na Kemijskem inštitutu. Plod njegovega dela, leta 2014 in 2017 objavljenega v dveh člankih v ugledni reviji Nature Communications, je bilo odkritje nove štirivijačne družine DNK, ki jo je poimenoval AGCGA-kvadrupleksi.

V doktoratu je opisal z gvanini bogate oligonukleotide, ki jih najdemo znotraj regulacijske regije gena PLEKGH3. Ta je med drugim udeležen pri regulaciji razvoja in delovanja nevronov ter je povezan z razvojem avtizma. Pri tem je Kocman odkril novo štirivijačno strukturno družino. Identificiral je oligonukleotidna zaporedja, ki se zvijajo v AGCGA-kvadruplekse in se nahajajo v regulacijskih regijah 38 človeških genov, ki jih povezujejo z razvojem živčnega sistema in nevroloških motenj, abnormalno rastjo kosti in hrustanca, razvojem raka in regulacijo osnovnih celičnih procesov. Odkritje je razširilo znanje o strukturni raznolikosti molekule DNK in lahko bistveno prispeva k razumevanju osnovnih celičnih procesov in k odkrivanju novih terapevtskih tarč.