Tiskane izdaje
V švedski raziskovalni skupini so v času, ko je bila Louise Brown, prva angleška »deklica iz epruvete«, že polnoletna, utirali pot novemu načinu zdravljenja ženske neplodnosti. To pomeni idealno rešitev v primeru prirojene motnje, tako imenovanega sindroma rokitansky, hude razvojne nepravilnosti maternice. Ta se bodisi ne razvije bodisi jo ženski zaradi bolezni, nesreče ali neobvladljive krvavitve odstranijo.
Po strokovnih ocenah sindrom rokitansky prizadene eno deklico od približno 5000; z različnimi drugimi težavami, predvsem z rakom na rodilih in posledično neplodnostjo pa se sreča ena od 500 žensk. Toda po obdobju pospešenega napredka pri zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomočjo (OBMP), uspešnejšega zdravljenja na primer raka na materničnem vratu in drugih ukrepov za zaščito plodnosti žensk pri raku na rodilih oziroma v trebušni votlini do leta 2000 ni bilo napredka pri zdravljenju ženske neplodnosti zaradi težav z maternico.
Prvi poskusi
Seveda so različne interdisciplinarne skupine po svetu tudi že prej raziskovale možnosti za zdravljenje ženske neplodnosti s presaditvijo maternice. Tako so leta 2000 v Saudski Arabiji neplodni ženski prvič presadili maternico žive darovalke, vendar so morali zaradi pooperativnih zapletov organ odstraniti. Drugi tak poseg so opravili leta 2012 v Turčiji. Po presaditvi maternice z umrle darovalke je pacientka zanosila, vendar se je nosečnost končala s splavom.
Prelomni dosežek, ki je po objavi v ugledni strokovni reviji Lancet močno odmeval po svetu, jim je leta 2014 uspel v univerzitetni bolnišnici Sahlgrenska v Göteborgu na Švedskem. Tam je ženska, ki so ji leto pred tem presadili maternico, prva na svetu po takšni operaciji rodila zdravega otroka.
V narodnostno zelo pestro sestavljeni skupini strokovnjakov s štirih celin, ki sodelujejo z uglednim prof. Brännströmom na Univerzitetni kliniki Sahlgrenska, že dobro desetletje deluje tudi Beograjčan dr. Milan Milenković, ginekolog in vodja oddelka za ohranjanje plodnosti pri ženska, ki so zbolele za rakom. Na zadnjem strokovnem srečanju sodelavcev kliničnega oddelka za reprodukcijo ginekološke klinike ljubljanskega UKC je predstavil strokovni razvoj tega področja na Švedskem in govoril o podrobnostih tamkajšnjih uspešnih posegov. Za zdaj so namreč še vedno edini na svetu, ki jim je s presaditvijo maternice uspelo omogočiti tako zanositev in nosečnost kot tudi rojstvo zdravega otroka.
Dovoljenje za deset posegov
Dr. Milenković pojasnjuje, da so v prvi fazi tega projekta dobili dovoljenje etične komisije in drugih pristojnih organov za deset posegov, ki omogočajo zdravljenje ženske neplodnosti s presaditvijo maternice.
Pozneje se je pokazalo, da ena od kandidatk ni bila primerna za takšno operacijo, zato so jih opravili devet – sedem je bilo uspešnih. V dveh primerih pa so morali presajeno maternico zaradi zapletov odstraniti.
Osem od devetih pacientk, ki so jih vključili v program, se je rodilo brez maternice, medtem ko so eni pri 26 letih ta organ odstranili zaradi raka – po posegu je zanosila, rodila zdravega otroka in potem kmalu spet zanosila.
Po sedmih uspešnih presaditvah se je tako po približno letu dni, kolikor je sicer treba počakati s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo, v prihodnjih mesecih že rodilo pet otrok. Ena pacientka je zanosila že drugič, ena je imela dva spontana splava. Na kliniki pričakujejo še več nosečnosti – tudi pri ženski, ki se je vmes razšla s partnerjem. Če se ne bo odločila za novo zvezo, lahko po lani spremenjeni zakonodaji zaprosi za oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi kot samska ženska.
Sicer pa v vseh primerih zdravljenja neplodnosti s presaditvijo maternice pacientke vključijo v program zunajtelesne oploditve (postopek IVF). V sklopu tega postopka preverijo tudi plodnost partnerja in pred izvedbo te zapletene in drage metode zdravljenja neplodnosti – posamezni postopek stane od 100.000 do 150.000 evrov – že vnaprej izključijo morebitne druge težave.
Presaditev maternice je, kot poudarja dr. Milenković, zelo zahtevna tudi za zelo izkušene strokovnjake, saj ima ta majhen organ, ki se »skriva« na kirurgu težko dostopnem mestu v mali medenici, izjemno zahtevno vlogo in naloge. V devetih mesecih se poveča tudi za 40- do 50-krat, pri tako zahtevnem posegu, kot je presaditev, pa morajo poleg zapletene anatomije in specifičnega mišičja poznati in upoštevati tudi njeno hormonsko delovanje in številne druge posebnosti.
Rezultat: od sedmih uspešnih presaditev je pet žensk rodilo, od teh je ena rodila dva otroka (ženska je prebolela raka), ena ženska je noseča drugič, dve sta noseči in porod pričakujeta letos. To kaže, da so vse ženske uspešno zanosile.
Iskanje tkivne skladnosti
Seveda je tudi pri takih presaditvah pomembna čim boljša tkivna skladnost med darovalko in prejemnico. Ponavadi je ta možnost največja med sestrami ali med materjo in hčerjo, včasih pa tudi ne. Tako, denimo, pri tretji presaditvi maternice, ki je bila uspešna na kliniki Sahlgrenska, niso mogli uporabiti materine maternice za hčerino zdravljenje, zato se je za vlogo darovalke odločila 61-letna družinska prijateljica.
Med drugimi pogoji, ki jih mora izpolniti darovalka, je zelo pomembno, da je že rodila. Ker pa je bila omenjena gospa pred darovanjem maternice že nekaj let v menopavzi, so morali pred načrtovanim posegom s kontracepcijskimi tabletami preveriti hormonski odziv maternice.
Sicer se morajo prejemnice darovane maternice zdraviti z zdravili, ki preprečujejo zavračanje organov. To zahteva še posebno skrbno spremljanje pacientk – tako pri pričakovani in želeni nosečnosti kot tudi glede tveganja, da bodo zbolele za katero od rakavih bolezni.
Na Švedskem
Pri teh postopkih mora biti čas od odvzema do presaditve čim krajši, razmere za organ, ki ga je treba presaditi, pa kar najbolj optimalne.
Šele iz podrobne razlage tega, kako potekajo priprave pacientk na ta poseg, kako veliko preiskav je treba opraviti, katere so kritične točke oziroma kje lahko nastanejo zapleti, kakšen je odvzem in potem presaditev maternice, kako se mora odvijati spremljanje pacientk po presaditvi, je mogoče razbrati, zakaj je v transplantacijski tim vsakokrat vključenih od 30 do 40 ljudi, specialistov različnih strok.
Eksperimentalna metoda
Prvih deset odobrenih in pozneje devet izvedenih presaditev na Švedskem je bilo registriranih v okviru klinične študije in metoda je za zdaj tudi pri njih opredeljena kot eksperimentalna. Seveda tako švedski strokovnjaki kot člani njihovega tima, ki prihajajo od drugod, sodelujejo s podobnimi skupinami po Evropi in po svetu.
Če so poročila zanesljiva, je bilo v svetu do zdaj opravljenih le 13 tovrstnih posegov.
Med zadnjimi je februarja lani ameriški tim pod vodstvom izkušenega dr. Andreasa Tzakisa na clevelandski kliniki opravil presaditev maternice 29-letni pacientki. Uporabili so organ nenadno umrle 30-letnice. Tudi pri njih so v raziskovalni projekt vključili deset žensk, ki so izpolnjevale pogoje za tovrstni poseg. Omenjena presaditev žal ni bila uspešna, saj so morali presajeno maternico že po nekaj tednih zaradi zapletov odstraniti. Program bodo kljub temu nadaljevali.
V tem času je opravil še pet presaditev v Združenih državah Amerike, od katerih je bila ena uspešna, eno na Kitajskem, tri v Pragi in dve v Tübingenu v Nemčiji.
Od IVF do robotike
Dr. Milenkovič spomni, da se je po rojstvu prvega otroka po metodi IVF, leta 1978 na Cambridgeu v Veliki Britaniji, in potem drugega v Avstraliji in tretjega v Franciji, četrti »otrok iz epruvete« rodil na Švedskem, prav na kliniki, kjer so opravili tudi prvo presaditev maternice.
Kakšen bo razvoj te metode v prihodnje, je po mnenju sogovornika težko zanesljivo napovedati – predvsem ker tako kot sleherno novost na področju biomedicine in nove kirurške pristope, kot so, denimo, laparoskopski posegi, robotsko asistirane operacije in različne druge metode zdravljenja, tudi to spremljajo številna vprašanja, nejasnosti, pomisleki. A po drugi strani so protiutež na tej tehtnici ocene, da samo v Evropi na to možnost zdravljenja – ki je zanje edina – čaka in upa vsaj 200.000 neplodnih žensk.
Za zdaj eksperimentalno metodo bodo tako verjetno postopno in s premislekom uvajali v posameznih medicinskih centrih. Ob tem pa bi morali po prepričanju sogovornika poleg zagotoviti ne le nenehno usposabljanje, ampak tudi dober nadzor s centralizacijo podatkov in preglednost.
Veliko teh vprašanj so že vključili v program za letos načrtovanega prvega mednarodnega kongresa na temo zdravljenja neplodnosti s presaditvijo maternice, ki bo v Göteborgu.
