Znanost poganjajo radovednost, pogum, vztrajnost, strast

Med sedmimi razvojnimi centri v svetovni mreži farmacevtskega podjetja Sandoz sta dva največja, tako po številu zaposlenih kot po količini razvojnih projektov, v Evropi. Eden je slovenski, v Ljubljani in Lekovem razvojno-proizvodnem kompleksu v Mengšu, drugi pa v Holzkirchnu pri Münchnu, je poudaril dr. Shawn Lee Silvestri, pri Sandozu vodja globalnega razvoja izdelkov. Sogovornik je minule dni sodeloval na sedmem regijskem BioCampu v Ljubljani.

Dr. Shawn Lee Silvestri je ameriški znanstvenik, ki se je več let ukvarjal z razvojno-raziskovalnim delom v inovativni farmacevtski industriji, pred dobrim letom pa se je pridružil skupini Sandoz. Kot pravi, so izkušnje z obeh področij in iz različnih okolij ter znanstveni pristopi, ki se razlikujejo, a tudi dopolnjujejo, dragoceni, »saj so inovacije pomembne tudi v razvoju in proizvodnji visokokakovostnih, varnih in učinkovitih generičnih zdravil«.

Kakšne so aktualne Sandozove razvojne smernice?

Skupina Sandoz je vodilna v svetu tako v generiki kot v razvoju in proizvodnji podobnih bioloških zdravil. V proizvodnji imamo približno tisoč molekul, ki so dostopne na trgu, v različnih razvojnih fazah pa je kakšnih osemsto projektov za načrtovane nove izdelke. Še posebej veliko znanstvenoraziskovalne pozornosti namenjamo razvoju in proizvodnji podobnih bioloških zdravil. Smo vodilni svetovni proizvajalec na poglavitnih terapevtskih področjih, vključno z antibiotiki, usmerjeni smo v imunologijo in načrtujemo razvoj vrhunskih izdelkov za dermatologijo. Pred kratkim smo pridobili pozitivno mnenje evropske agencije za zdravila za podobno biološko zdravilo z učinkovino rituximab in za zdravilo z učinkovino etanerecept za imunološka obolenja.

Kako v luči vse večjih stroškov za zdravstvo načrtujete razvoj in vlogo inovacij v generični industriji ter konkretno v Sandozovih razvojnih centrih?

Mednarodna skupnost se danes spoprijema z dvojnim izzivom: na svetu je veliko okolij, kjer je ljudem otežen ali onemogočen dostop celo do najbolj osnovnih zdravil, po drugi strani pa se vse bolj povečujejo stroški zdravljenja in izdatki za zdravstvo, kar občutimo vsi. Številke so zgovorne. Približno 7,6 bilijona dolarjev je bilo po podatkih Združenih narodov leta 2014 porabljenih za zdravje v ZDA.

Sandoz, ki je del Novartisa, si prizadeva odkrivati nove možnosti za izboljšanje in podaljševanje življenja ljudi z novimi pristopi, ki bi vsem olajšali dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe. Širok produktni portfelj izdelkov, zdravil z dodano vrednostjo, kombiniramo z inovativnimi zdravstvenimi storitvami in programi družbene odgovornosti. Inovativni smo tudi v razvoju in proizvodnji generikov, ki veliko prispevajo h kakovostnemu zdravljenju in gospodarni rabi zdravil ter zmanjšanju stroškov.

Toda generična zdravila niso bistveno cenejša od inovativnih ...

S to trditvijo se ne morem strinjati. Občasno cene teh zdravil lahko nihajo, vendar generična zdravila nedvomno povečujejo konkurenčnost in prispevajo k zmanjšanju stroškov za zdravljenje. Po naši oceni je v zadnjih desetih letih Sandoz samo zdravstvenemu sistemu v ZDA prihranil 85 milijard dolarjev in 14 milijard v letu 2014. V ZDA je generikov med vsemi zdravili 88 odstotkov, finančno pa nanje odpade le 28 odstotkov stroškov za zdravila. Tudi v EU so generiki zelo pomembni za zagotavljanje boljše dostopnosti zdravljenja za več kot 500 milijonov prebivalcev. Leta 2014 je to pomenilo 100 milijard evrov prihrankov.

Kaj prinaša sobivanje inovativne in generične industrije, kot je to pri Novartisu, Sandozu, Leku?

Novartisovi znanstveniki in strokovni sodelavci imajo ogromno znanja, da lahko bolje razumejo nastanek in razvoj bolezni in potrebe sodobne medicine. V široki razvojni mreži ima vsak od nas veliko izkušenj na svojem področju, inovativna in generična plat sta tesno povezani in se dopolnjujeta. Takšno sodelovanje spodbuja tehnološki napredek ter razumevanje in uspešnejše delo, ki je nujno za izpolnjevanje vse strožjih registracijskih zahtev.

Kaj Sandozov razvojni center v Sloveniji prispeva s sodelovanjem v svetovni mreži?

Verjetno ste že med predstavitvami in pogovori na BioCampu slišali, da imamo med vsemi našimi razvojnimi centri, ki so tudi odlična priložnost in pravi izziv za mlade, talentirane študente in raziskovalce, dva največja v Evropi. To je slovenski v Ljubljani in Mengšu, drugi pa v nemškem industrijskem središču Holzkirchen pri Münchnu. Sandoz ima sicer mrežo sedmih centrov, ki se ukvarjajo s specifičnimi razvojnimi nalogami, v Ameriki za dermatologijo, v Kanadi so osredotočeni na razvoj zdravil za oftalmologijo in zdravil v oblikah, primernih za injiciranje, v Sloveniji razvijajo najsodobnejše oblike zdravil, kot so tablete, kapsule, nosna pršila, zdravila za injiciranje ... Razvojni center v Sloveniji je z vrhunskimi strokovnjaki, ki dosegajo vrhunske rezultate, tudi že vrsto let center odličnosti za nosna pršila. Med drugim so razvili zelo kakovostno in dostopno generično zdravilo za inhalacijsko zdravljenje alergijskega rinitisa ter kombinacijo amoksicilina in klavulanske kisline v obliki tablete, topljive v ustih, za uporabo v pediatriji.

Kako strokovni sodelavci krožijo in izmenjujejo izkušnje v mreži razvojno-raziskovalnih centrov?

Vseh sedem centrov sestavlja trdno mrežo, pri čemer vsak razvija raziskave malo drugače, glede na svoje ožje področje. Tako se oblikujejo generacije novih, mladih talentov, bodočih vodilnih znanstvenikov, ki pridobivajo širši pogled na sodobne razvojno-raziskovalne trende v farmaciji. S kroženjem lahko posamezniki preživijo v drugem centru bodisi nekaj tednov, mesecev ali več let, kar seveda olajšuje komunikacijo in sodelovanje.

Za uspešen tehnološki razvoj in nova zdravila, razumljivo, poleg izkušenih znanstvenikov in tehnoloških kadrov vedno iščemo nadarjene, zagnane in zavzete mlade raziskovalce na različnih področjih in pri tem sodelujemo tudi z univerzami in drugimi ustanovami.

Katere veščine in lastnosti, poleg talenta, odlične izobrazbe in širokega znanja, odlikujejo dobrega znanstvenika?

Predvsem mladim polagam na srce, da sta najpomembnejši radovednost in strast do raziskovanja. Čeprav se sliši klišejsko, prvi neuspehi ne smejo biti razlog za obup, temveč izziv za še bolj zavzeto iskanje odgovorov na stvari, ki jih ne razumemo. Najbolj pa nas lahko poganja naprej želja, da bi vse, s čimer se ukvarjamo, seveda etično, pregledno in po akademskih standardih, dejansko prispevalo k širšemu napredku. Takšne lastnosti in način delovanja sodobnega znanstvenika lahko prinašajo tudi osebno zadovoljstvo.

Omenili ste že pomembnost letošnjega sedmega regijskega BioCampa v Ljubljani. Kaj bi pri tem še poudarili?

BioCamp je edinstvena priložnost za srečanja strokovnjakov z akademskih ustanov, iz farmacevtskih družb in mladih na različnih stopnjah izobraževanja, ki tako pridobivajo nova znanja in inovativen način razmišljanja, kar se bo obrestovalo v prihodnosti. Prepričal sem se, da na teh srečanjih sodelujejo najboljši študenti, ki se tako najbolj neposredno seznanijo z načinom dela in raziskovanja v farmacevtski industriji ter z najboljšimi strokovnjaki. Veliko pove podatek, da je v sedmih letih tako pridobivalo izkušnje 245 mladih iz 17 držav in s skoraj 70 fakultet in univerz. Na regijskih srečanjih sodelujejo najbolje uvrščeni izmed množice prijavljenih, najboljši pa se potem pomerijo na svetovnem Novartisovem BioCampu v Baslu. Novartis se je tudi zavezal za dolgoročno podporo najuspešnejšim mladim. Mnogi med njimi so s to izkušnjo dobili priložnost za delo v naši industriji.

Kako pomembno je sicer že uveljavljeno sodelovanje akademskih institucij in farmacevtske industrije?

S tem imamo zelo dobre izkušnje. Že leta tesno sodelujemo z univerzami v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, s fakultetami za farmacijo, kemijo in kemijsko tehnologijo, biotehnologijo in drugimi. Tradicionalno je sodelovanje z raziskovalnimi inštituti, kot so nacionalni inštitut za biologijo, kemijski in inštitut Jožefa Stefana. Tako sodelovanje prinaša obojestranske dosežke in napredek. Kot del Novartisa orjemo ledino in omogočamo dostop do novih znanj, ki niso na voljo samo našim zaposlenim, ampak tudi univerzam in ustanovam v Sloveniji, s katerimi vsa leta intenzivno sodelujemo. Naši dosežki so plod sodelovanja v okviru širše slovenske znanosti.

Kakšen je vaš pogled v prihodnost, sklepno sporočilo ...?

Pri Sandozu imamo še naprej velike ambicije. Če namreč danes zagotavljamo zdravila in druge izdelke za zdravljenje za dobre pol milijarde bolnikov, bi radi v prihodnje to število podvojili. Poudaril pa bi še nekaj, kar je pravzaprav na začetku vsega in o čemer sem se pogovarjal tudi z udeleženci BioCampa: za vse, kar bi radi dobrega naredili v življenju – in to je zelo pomembno tudi v znanosti – so nujni strast, radovednost, pogum in vztrajnost. To je energija, ki žene naprej posameznika, študenta, raziskovalca. Da imajo mladi in naši sodelavci ter kolegi veliko tega v sebi, sem se lahko prepričal ob druženju z njimi ob tokratnem obisku v Sloveniji.