Američan hvali svoje blago, Ruse hvalijo drugi

Hokej: Na ameriški predstavitvi Jim Slater, ki je pred leti igral na Jesenicah. Rusi prvi kandidati za zlato.
Objavljeno
13. februar 2018 21.03
Siniša Uroševič, poročevalec
Siniša Uroševič, poročevalec
Pjongčang – Predstavitev ameriške hokejske reprezentance, današnje prve tekmice Slovenije na teh OI, za uvod ni pritegnila toliko pozornosti kot pred štirimi leti v Sočiju predstavitev zvezdniške ruske vrste, a vseeno je potrdila, kako resno in vzneseno Američani pristopajo olimpijskemu turnirju. Pa četudi je ta tokrat osiromašen zaradi odsotnosti igralcev iz NHL. Naslov z OI 2014 brani Kanada.

Bežen pogled na seznam sedanje selekcije ZDA bo razkril le podrobnejšim poznavalcem evropskih lig znana imena, jasno pa tudi tistim, ki podrobno sledijo severnoameriški sceni že dolgo. Gre namreč za zasedbo bogatih izkušenj iz slovite NHL, mnogi med temi igralci so se v zadnjih letih odpravili v Evropo po zaslužek pred pokojnino k urejenim in uglednim klubom: Jokeritu iz Helsinkov, Mannheimu, Luganu, Kasslu, Münchnu, moskovskem Spartaku itn. Je pa tudi nekaj akterjev iz nižjerazrednih tekmovanj onstran Atlantika, o njihovem motivu, da bi na najodmevnejšem reprezentančnem turnirju opozorili nase morebitne kupce iz NHL, najbrž ni treba posebej razpredati.

Optimisti napovedujejo nov čudež na ledu

»Ne vem, kaj ljudje govorijo, predvsem pa se s tem niti igralci niti jaz ne obremenjujemo,« je odgovoril selektor Tony Granato ob vprašanju rojaka, češ da tisti, ki v teh dneh onstran Atlantika spremljajo olimpijske igre in se ogrevajo za hokejski turnir, temu moštvu ne verjamejo. Ob tem je izkušeni strokovnjak in dolgoletni igralec v NHL (NY Rangers, Los Angeles, San Jose) dodal: »Nisem naključno sestavljal moštva. Precej jih je z bogatimi izkušnjami bodisi iz reprezentančnih nastopov bodisi iz NHL.« Ko pa je razmišljal o optimističnem polu ameriških hokejskih zanesenjakov, se je le nasmehnil ob opazki, da bi morda ta rod ponovil »čudež na ledu«, ki so ga na OI 1980 v Lake Placidu uprizorili predhodniki in takrat ugnali vrhunsko sovjetsko zasedbo. Ko pa se beseda zasuče k slovenski vrsti, jo Granato pohvali kot drsalno zelo sposobno, spomni se je tudi iz Sočija, saj je bil tudi takrat v reprezentančnem strokovnem štabu, a ne kot glavni trener.

Spomin na Bled in Jesenice

Pisana in tudi izkušena ameriška zasedba razkriva zanimive obraze z evropskih ledenih ploskev, med drugim bo danes na ledu pridrsal tudi Jim Slater, ki je nekoč z ameriškimi reprezentanti gostoval tudi v Sloveniji. Reprezentanca ZDA je namreč pred natanko ducatom let igrala v Podmežakli, kar je tudi zadnje gostovanje ene od svetovnih hokejskih velesil pri nas. Ta se je takrat pred odhodom na svetovno prvenstvo v polni jeseniški dvorani veselila zmage s 6:0, bolj kot tekmo pa si je omenjeni hokejist zapomnil bivanje na Bledu: »Res gre za pravljično lep kraj. Jezero te pomiri, spomnim se otoka in spominskih magnetkov, ki sem jih zbral za domače in prijatelje.«

Leto prej je na Jesenicah gostovala Rusija, s svojim moštvom številnih asov in selektorjem Vladimirjem Krikunovom je pritegnila še več pozornosti kot leto pozneje ameriško moštvo, a tudi zdaj, februarja 2018, je ruska vrsta, tokrat na drugem delu sveta, pod slovenskim drobnogledom. Pa ne le slovenskim. Domala ga ni trenerja, ki ne bi Ilji Kovaljčuku in druščini namenil vloge osrednjih favoritov za letošnji olimpijski naslov. »Zame ni ugank, ruski hokejisti so tu res prvi kandidati za vrh,« je omenil Granato, podobna razmišlja tudi naš Savolainen.

Dolgo čakajo na lovoriko

In kaj pravijo potemtakem prav v ruskem taboru, proti katerem bodo risi imeli svoj drugi nastop v Gangnungu? Pripravljajo se na napad v smeri olimpijske lovorike! Na njo čakajo od Albertvilla 1992, pa še takrat so nastopali tik po razpadu sovjetskega imperija za reprezentanco Skupnosti neodvisnih držav. Tudi zdaj v Južni Koreji nimajo svoje nacionalne zastave, vseeno pa z optimizmom in sproščenostjo pričakujejo prihajajoče dni. »Prvič sem na OI, uživam v vasi športnikov,« je dejal Vadim Šipačjov, eden udarnih asov te reprezentance, ko pa je sledilo pogosto vprašanje zadnjih dni, če le eno dvigalo zadostuje za mogočno stolpnico, se je nasmejal: »Ko se srečam v pritličju z našimi športnicami, jih spustim v dvigalo, sam pa grem peš. Saj je prav tako, kajne? Do 5. nadstropja 'preživim', dekleta bivajo na 12. ali 13.,« je bil dobre volje napadalec. Še boljše bo, če bo s soigralci uresničeval napovedi in zmagoval …