Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Podjetja potrebujejo več sredstev, da si zagotovijo zaloge

Glavna izvršna direktorica SKB banke Anita Stojčevska.
Banke smo iz preteklih izkušenj okrepile standarde kreditiranja, prilagodile politiko tveganj ter spremljave portfelja strank, razloži Anita Stojčevska.

Fotografiji Jože Suhadolnik
Banke smo iz preteklih izkušenj okrepile standarde kreditiranja, prilagodile politiko tveganj ter spremljave portfelja strank, razloži Anita Stojčevska. Fotografiji Jože Suhadolnik
15. 10. 2022 | 15:00
18. 10. 2022 | 10:17
17:58

Kombinacija energetske krize in pomanjkanja materialov že vpliva na banke, SKB banka, članica OTP skupine, denimo, opaža, da podjetja potrebujejo več denarja, da si zagotovijo zaloge, revolving krediti pa so bolje izkoriščeni.

Živimo v obdobju inflacije. Za mlajše je to nekaj novega, za starejše pa nekaj normalnega. Kako se v bankah znajdete v takšnih okoliščinah? Ali je obdobje, ko denar ni imel cene, spremenilo navade komitentov?

V časih nizkih obrestnih mer, na depozitih celo ničelnih, so se stranke prilagodile. Denar, ki so ga imeli, so raje investirali v druge oblike investicij. V zadnjih dveh letih smo opazili, da so se stranke začele bolj zanimati za nakup investicijskih skladov, na ta način pa so si prislužili določen donos. Zdaj, ko krediti dobivajo svojo ceno, bodo začele rasti tudi depozitne obrestne mere, vendar bodo določene stranke še vedno želele imeti višje donose, saj trenutna višina inflacije razvrednoti premoženje. Določne stranke se odločajo za bolj varnejše naložbe, kot je nakup nepremičnin z namenom, da ohranjajo vrednost svojega premoženja.

ECB sunkovito dviguje obrestne mere, denar je posledično dražji. Najprej ste ukinili ležarine, kako se je ta ukrep poznal pri navadah varčevalcev?

image_alt
Gospodarstvo je kot voda, nekako najdemo pot

Za podjetja smo ležarine uvedli leta 2016, za občane v letu 2019. Ukinili smo jih s 1. avgustom 2022. Zaradi ukinitve ležarin ne opažamo velikih sprememb v obnašanju ljudi. Depoziti rastejo še vedno, tako v sistemu kot v naši banki. V zadnjih osmih mesecih smo zaznavali rast depozitov podjetij, ta je bila približno 16-odstotna, na področju poslovanja z občani pa so depoziti zrasli za pet odstotkov. Pri podjetjih tej rasti pripisujemo povečano previdnost pred krizo, zaradi katere imajo zlato rezervo za težke čase. Pri občanih pa opažamo, da so začeli zmanjševati porabo sredstev, saj so razmere negotove.

Zanimivo je, da ljudje dajo nekaj denarja na stran. Ko greš v restavracijo, pa imaš občutek, da ni mogoče dobiti rezervacije.

Slovenci smo varčen narod, celo eden najbolj varčnih v Evropi. Varčujemo za svoje izredne izdatke, potem za otroke in pokojnino, hkrati pa za dvig standarda ali večje investicije v prihodnost. Smo pa tudi previden narod. Ko se na finančnem področju začnejo dogajati spremembe, postanemo bolj pozorni in temu hitro prilagodimo potrebe, način obnašanja in trošenja, hkrati pa kažemo odpornost. V zadnji krizi in v obdobju epidemije koronavirusa pri poslovanju z občani nismo imeli pomembnejših težav. Stranke so lahko poravnavale svoje obveznosti. Vedno so sicer neke izjeme, ampak naš portfelj na tem segmentu je res dober.

Napovedi so nehvaležne, ampak glede na dolgoletne izkušnje v bančništvu, kakšen trend pričakujete na področju obrestnih mer? Kje bomo v začetku prihodnjega leta?

Trend dvigovanja obrestnih mer je tukaj. ECB je letos že dvakrat dvignila obrestne mere. Trenutno te znašajo 1,25 odstotka. Vse to ima posledice, da se dvigujejo tudi obrestne mere na kreditih. Kakšni bodo nadaljnji dvigi, je težko napovedati. Dejstvo pa je, da je ECB z namenom obvladovanja inflacije in znižanja le-te na ciljno raven dveh odstotkov napovedala še dodatne dvige obrestnih mer. Vse te spremembe bodo vplivale tudi na obrestno mero kreditov, pa tudi depozitov. Mi bomo spremljali dogajanja na finančnih trgih in ustrezno prilagajali obrestno politiko.

Nepremičnine so se prodajale, še posebej novogradnje, zelo hitro. Pogosto še preden je bila gradnja najavljena. Opažamo, da se novogradnje zdaj aktivno oglašujejo. Ponudbe je več. Kako je s povpraševanjem po stanovanjskih kreditih?

image_alt
Madžarski OTP prvo soglasje za prevzem NKBM

V osmih mesecih je bil porast produkcije stanovanjskih kreditov v naši banki skoraj 30-odstoten v primerjavi z istim obdobjem lani. Največji porast produkcije smo realizirali v maju in juniju, julija in avgusta pa je obseg kreditov padel za cca. 25 odstotkov. Razlog za dvig v maju in juniju je bil, ker so določeni investitorji najavili dvige cen novogradenj zaradi višjih cen gradbenega materiala. Nekatere stranke so pohitele in ujele še zadnji vlak nizkih obrestnih mer, saj smo banke začele, glede na razmere na trgu, dvigovati fiksne obrestne mere. Še posebej stranke, ki so nekoliko bolj premožne, so iskale alternativno obliko investiranja svojih prihrankov. Del sredstev so vložile v nakup nepremičnin kot varno zatočišče ob rasti inflacije.

Število transakcij pa upada …

Agencije, ki posredujejo pri prodaji nepremičnin, opažajo upad povpraševanja. Razlog je negotovost, ki je povezana z okoljem, v katerem delujemo. Vidimo, da se gospodarstvo ohlaja. Krediti so dražji. V preteklosti se je pogosto dogajalo, da je bila prodajna cena nepremičnine višja od cene, ki jo je postavil prodajalec. Pri novogradnjah so bile vrste vzpostavljene že, ko se je gradnja najavila. Zdaj se kaže, da se stvari umirjajo. Ljudje so pri nadaljnjih investicijah bolj preudarni.

Kaj pričakujete?

Na področju stanovanjskih kreditov pričakujemo umirjanje. Ne bo rasti, ki smo ji bili priča v zadnjih dveh ali treh letih. V Ljubljani imamo nekaj večjih stanovanjskih projektov. Povpraševanje je večje od ponudbe, zato se cena nepremičnin ne bo popravila takoj navzdol, vsaj v prestolnici ne.

Ali kot banka sodelujete tudi na drugi strani, kot kreditor projektov?

Določene projekte seveda financiramo, podrobnosti pa ne morem razkriti. Smo se pa prijavili na razpis SID banke, vezano na jamstveno shemo za kreditiranje mladih družin.

Banke so to shemo sprejele toplo-hladno. Kako jo ocenjuje vaša banka? Je to dobra poteza.

Mi želimo podpreti mlade, da pridejo do svojih lastniških stanovanj. Zadeva z vidika same operacionalizacije jamstvene sheme ni najbolje zastavljena.

Premalo je bilo pogovora z bankami, slišimo.

Banke v sam pogovor nismo bile vključene. Mislim, da je treba zadeve najprej reševati na ponudbeni strani, saj je treba zagotoviti zadostno ponudbo in ustrezno ceno, da bodo mladi lahko do stanovanj sploh prišli. Drugič, znesek je omejen na 200.000 evrov, kar je za Ljubljano malo. Za tak denar je težko dobiti stanovanje, ki je primerno za mlado družino. Hkrati morajo mlade družine zagotoviti kar nekaj lastnih sredstev. Prednost sheme je, da je možnost kredit dati tudi osebam, ki so zaposlene za določen čas. To je razlika med redno ponudbo banke in krediti iz jamstvene sheme, čeprav v SKB banki za določne poklice to tudi že zdaj omogočamo.

Se pravi, greste stranki naproti, če ocenite, da vam bo denar sposobna vrniti?

Slovenci smo varčen narod, celo eden najbolj varčnih v Evropi. Varčujemo za svoje izredne izdatke, potem za otroke in pokojnino, hkrati pa za dvig standarda ali večje investicije v prihodnost, razmišlja Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke.
Slovenci smo varčen narod, celo eden najbolj varčnih v Evropi. Varčujemo za svoje izredne izdatke, potem za otroke in pokojnino, hkrati pa za dvig standarda ali večje investicije v prihodnost, razmišlja Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke.

Tako je, to zdaj ni bila neka ključna omejitev. V Ljubljani lahko za 200.000 evrov kupiš 40 kvadratnih metrov stanovanja, to je za mlado družno z dvema otrokoma po moji oceni premalo. Z vidika bank v preteklosti ni bil problem v zavarovanju, saj pri nakupu nepremičnine stranka kot zavarovanje vedno zastavi samo nepremičnino, ki je predmet nakupa. Problem je, da so cene stanovanj visoke in da je ponudbe premalo. Ni bilo kritično, da smo morali pridobiti jamstvo države.

Ko so bile obresti nizke, smo Slovenci spoznali produkt fiksnih obrestnih mer. Ali takšne kredite glede na spremenjene okoliščine še odobravate?

Naša banka ponuja stanovanjske kredite s fiksno obrestno mero že vrsto let. Trenutno jih še vedno ponujamo za kredite do 25 let. Določene banke so se odločile, da ponudbo ukinejo ali pa skrajšajo ročnost kreditov, za katere so pripravljene ponujati fiksne obresti. Dejstvo je, da se je zaradi razmer na trgu fiksna obrestna mera dvignila in da ni tako ugodna, kot je bila še pred letom ali dvema. Takrat je bila relativno zelo nizka. Krediti dobivajo normalno ceno, če lahko tako rečemo. Tako kot je bilo v zadnjih petih, šestih letih, ko smo imeli res nizke obrestne mere, na depozitih celo negativne, tega ne bo več. Zdaj prihajamo v normalno stanje, upam pa seveda, da to ne bo šlo v neke druge skrajnosti.

Ali imate občutek, da so cene pri nepremičninah šle predaleč, da se je ustvaril nepremičninski balon?

Banka Slovenije spremlja kazalnike pregretosti trga nepremičnin. Eden je vezan na povprečno rast cen nepremičnin v primerjavi z rastjo dohodkov. Kazalniki so nakazovali odklone od zgodovinske dinamike. Trenutno, ko je povpraševanja manj zaradi negotovih razmer, višjih obrestnih mer in cene ponovno ne skačejo v nebo, zato ocenjujemo, da nepremičninskega stanovanjskega balona ni.

Banke ne kreditirate samo občanov, kreditirate in podpirate tudi podjetja. Kakšno je stanje v tem bančnem segmentu?

image_alt
Premije bodo zagotovo morale slediti drugim podražitvam

Trenutno je stanje kreditnega portfelja dobro. Naš delež slabih naložb je manjši kot dva odstotka, če sem natančna le 1,2 odstotka. V letošnjem letu zaznavamo rast kreditov podjetjem, ta je skoraj 30-odstotna. Predvsem na področju kratkoročnih kreditov. Vidimo, da podjetja veliko več koristijo revolving kredite, če so v preteklosti koristila 20, 25 odstotkov odobrenih linij, zdaj koristijo 40 in več odstotkov. Podjetja potrebujejo več sredstev, da si zagotovijo zaloge, potrebujejo več sredstev za obratni kapital. Določena podjetja z dolgoročnimi krediti vlagajo v investicije, tukaj predvsem govorimo o podjetjih, ki poskušajo spremeniti poslovne modele ali pa investirati v trajnostni razvoj. Tukaj banka sledi postopnemu in poštenemu prehodu v nizkoogljično družbo oziroma gospodarstvo. Banka bo tovrstne investicije podprla. Podjetja so se iz preteklih kriz, predvsem iz leta 2012, pa tudi v času korone (bila je izredni zunanji šok) naučila, da za svoje poslovanje in investicije zagotavljajo večji delež lastnih sredstev. V strukturi virov financiranja podjetji je več lastnega kapitala ali pa se poslužujejo nekaterih drugih finančnih možnosti. Hkrati so se podjetja finančno razdolžila.

Kako pa sedanja draginja in energetska kriza, ali to kaj spreminja vaš pogled?

Banke smo iz preteklih izkušenj okrepile standarde kreditiranja, prilagodile politiko tveganj ter spremljave portfelja strank. Trenutno je kakovost kreditnega portfelj dobra. Ker pa je negotovost visoka, ne vemo, kako dolgo bo to trajalo. To pomeni tveganje, da se bo finančni položaj podjetij poslabšal. Posledično se lahko poslabša naš portfelj. Zato smo okrepili spremljavo nekaterih ključnih kazalnikov poslovanja strank, saj želimo zgodaj zaznati morebitno poslabšanje poslovanja in skupaj s podjetjem najti pravočasne rešitve za nastalo situacijo. Če bi se okoliščine dodatno zaostrovale in bi se občutno poslabšalo makroekonomsko okolje, na katero stranke niti nimajo velikega vpliva, bi v sodelovanju z drugimi bankami poiskali druge možnosti podpore podjetjem prek inštrumentov, ki smo jim bili priča v časih covida. Spomnimo, v časih covida je vlada ukrepala in uvedla moratorije na kredite, imeli smo jamstveno shemo, ki ni bila veliko izkoriščena, možnost so tudi likvidnostni krediti.

Ali ste pri analiziranju stanja zaznali, da je kateri od gospodarskih sektorjev pregret? Da je treba potegniti ročno zavoro …

Spremljamo poslovanje strank, sprašujemo jih, kako so prilagodljive glede na spremembe cen energentov, pretrganih dobavnih verig, kako te spremembe vplivajo na poslovanje, kako se bodo spremembam v okolju prilagodili ali lahko dvige cen prenesejo na končne kupce. Nekateri namreč lahko, nekateri ne. Vemo, da so določena podjetja veliko bolj izpostavljena, druga manj. Pri vseh se poskušamo pogovarjati, kako lahko to stanje prebrodijo čim manj boleče. V naši kreditni politiki imamo zapisano, katere so dejavnosti, v katere ne vlagamo. Za zdaj kreditne politike nismo zaostrovali, da bi rekli, da določenih dejavnosti ne bomo kreditirali. Spremljamo posel za poslom in stranko za stranko.

Mala in srednja podjetja so bila za vas pomemben segment. Ta podjetja so ranljiva še posebej na višje stroške elektrike, dva tisoč evrov višji račun je lahko zelo boleč. Kakšne povratne informacije dobivate?

Majhna in srednja podjetja so še bolj občutljiva. Vsakršen manjši dvig stroškov pomeni poslovanje z izgubo. Tudi manjša podjetja poskušajo poslovanje prilagoditi razmeram na trgu. Nekaj teh podjetij išče načine, kako optimizirati proizvodnjo, spremeniti urnik delovanja, da začnejo delati prej, ko je cenejši tok, in se izogniti stroškom hlajenja, klim, ko je prevroče. Tudi v preteklih krizah so bila mikro in srednja podjetja najbolj na udaru, marsikatera podjetja so se naučila, da so si ustvarila varnostne rezerve. Ukrepi vlade, ki pomaga, so dobrodošli, bo pa vse odvisno od tega, koliko časa bo situacija trajala.

Bančništvo je konservativna panoga. Skozi pogovor ocenjujem, da so skoki veliki, tudi po 30 odstotkov, da je situacija volatilna. Kako to uravnavate?

Treba je biti vedno preudaren, hkrati pa dovzeten na spremembe. Zadnja dva šoka, covid in energetska kriza, sta prišla od zunaj in podjetja na to nimajo vpliva in ju niso mogla preprečiti. K takšnim šokom je treba pristopit na drugačen način. Zato je potrebno, da tako banke kot države in podjetja pristopimo skupaj k iskanju rešitev s ciljem, da so posledice oziroma žrtve čim manjše. So cikli, ko smo enkrat zgoraj, drugič spodaj, če gre gospodarstvu dobro, gre vsem nam dobro in obratno.

Treba je iskati ravnovesje med tržno agresivnostjo in uravnavanjem tveganj. Kako balansirate delo svojih sodelavcev?

Banka je institucija, ki brez dobre prodajne ekipe ne more uspeti. Posla ni brez dobrih komercialistov. Hkrati moramo imeti specialiste, ki znajo oceniti tveganje in jih ustrezno vrednotiti, spremljati. Podobno vprašanje, kot kaj je bilo prej, kokoš ali jajce. Drugo brez drugega ne gre.

Ali je bančništvo zanimivo za mlade, talentirane ljudi?

Trg delovne sile se je generalno zelo spremenil. Bančništvo ni več panoga, kjer ljudje zelo radi iščejo delo. Vzrok je tudi ta, ker je naše področje delovanja zelo regulirano. Je pa po moji osebni oceni v bančništvu veliko kariernih priložnosti, da lahko mladi ljudje razvijejo svoje potenciale in nadgradijo znanje, ki ga pridobijo na fakulteti. Banke veliko več vlagamo v razvoj, digitalizacijo. Pri tem potrebujemo povsem drugačne profile ljudi, kot so razvojniki, modelerji, upravljavci podatkov, statistiki, oblikovalci uporabniške izkušnje, analitiki, strokovnjaki za ravnanje s podatki, marketingaši, in še in še bi lahko naštevali. Zelo raznolika druščina različnih znanj in izkušenj se skriva v bančnem svetu. Tudi znanje bančnikov v poslovalnicah je veliko širše, veliko več je svetovanja, tako pri kreditih kot naložbah. Vsakdo, ki si želi novih izzivov, je v dobrodošel. Delo v banki je zahtevno, hkrati pa omogoča veliko novih znanj in izkušenj, če si oseba to želi.

SKB banka je postala članica skupine OTP. OTP je v postopku nakupa Nove KBM, soglasja regulatorja AVK pa še ni. ECB je sicer soglasje dala, kako gledate na ta proces?

Čakamo na odločitev Agencije za varstvo konkurence (AVK). Računamo, da bo odločitev sprejeta čim hitreje, da začnemo postopke združevanja. Zgodba bo tekla približno leto in pol, najprej pa moramo pridobiti dovoljenje regulatorja.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine