Tiskane izdaje
Ljubljana – Za projekt nove proge med Divačo in Koprom bo Slovenija oziroma direkcije za infrastrukturo v tretjem evropskem razpisu dobila dobrih 44 milijonov evrov, je v slovenski prestolnici rezultate evropski javnosti sporočila komisarka Violeta Bulc. Če denar ne bo porabljen za ta namen, bodo zanj lahko kandidirale v prihodnosti vse članice EU.
Tudi za tokratne 2,7 milijarde evrov, ki bodo namenjeni za 152 projektov, velja načelo »porabi ali izgubi«. Slovenija bo tako porabila ves denar, ki je bil njej namenjen, pridobila pa je še nekaj sredstev, ki so jih druge članice »izgubile«.
Violeta Bulc se do referenduma seveda ni opredelila, pojasnila pa je, da take oblike preverjanja v EU niso nič nenavadnega. Tudi ni prejudicirala, kakšne so možnosti, da Slovenija dobi sredstva za koprsko progo na julijskem razpisu. Vsekakor pa morajo članice usklajevalnega odbora sedaj projekte iz tretjega razpisa na seji 6. julija odobriti, evropska komisija pa naj bi uradni sklep sprejela do konca letošnjega julija.
Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben je z odločitvijo zadovoljen, saj se je izkazalo, da je finančni načrt jasno zastavljen, projekt tehnično prepoznan in da je projektna ekipa kompetentna. Na vprašanje, kako naprej, pa ponavlja, da je treba najprej počakati, da bo vloga za razpis referenduma oddana, potem pa bo na vrsti odločitev o nadaljnjih korakih. Ne bo pa odmika ne levo ne desno, z aktivnostmi moramo naprej, ker je projekt velik, pravi.
Pri nas naj bi poleg koprske proge denar dobilo še devet projektov, skupna vrednost vseh enajstih - za Koper - Divača sta dva - pa je 63 milijonov evrov. Poleg omenjene proge je skoraj osem milijonov nepovratnih evropskih sredstev namenjenih za gradnjo druge cevi karavanškega avtocestnega predora in skoraj 1,4 milijona za študijo drugega železniškega predora pod Karavankami.
Komisarka Violeta Bulc je poudarila, da je novi val naložb usmerjen na okolju prijazne, inovativne in digitalne projekte za posodobitev evropskega prometnega omrežja.
V prometu je v EU tako ali drugače zaposlenih deset milijonov ljudi, ki ustvarijo pet odstotkov BDP. Gospodinjstva pa porabijo 13,2 odstotka razpoložljivih sredstev za prevoze.
Violeta Bulc je opozorila še na negativne stranske učinke prometa zaradi hrupa in onesnaževanja. EU izgubi letno 120 milijard evrov zaradi bolezni, sto milijard zaradi smrti in poškodb; cestni zamaški in z njimi povezana izguba časa pa pomeni izgubo v višini ene milijarde na dan! Zato je veliko denarja poleg same infrastrukture namenjenega tudi urejanju prometa in čistejšim pogonskim gorivom.
Tokrat izbrani infrastrukturni projekti so usmerjeni predvsem na strateške odseke, na jedrno omrežje. Dve tretjini denarja, 1,8 milijarde evrov, bo namenjenega razvoju evropskega železniškega omrežja; razogljičenju in posodobitvi cestnega prevoza ter razvoju inteligentnih prometnih sistemov skoraj 360 milijonov, za uvedbo sistemov upravljanja zračnega prometa pa 311 milijonov evrov. Tudi v Sloveniji so za razogličenje skupaj predvideni trije milijoni evrov, za urejanje prometa pa celo še tričetrt milijona več.
