Vlaki do Hodoša še ne bodo vozili hitreje

Prenovljena, elektrificirana proga nima dovolj močnega napajanja z električno energijo, gradnja daljnovoda je ustavljena.

Objavljeno
12. junij 2016 22.39
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Murska Sobota – Vseh prednosti prenovljene železniške proge Pragersko–Hodoš, ki so jo odprli v petek, kot kaže, še nekaj časa ne bo mogoče izkoriščati. Goričko namreč še vedno napaja samo star, 35-kilovoltni električni daljnovod, ki je prešibak za povečane obremenitve ob vožnji težjih tovornih vlakov z elektrovleko.

Nov visokonapetostni dvakrat 110-kilovoltni daljnovod med Mursko Soboto in Mačkovci na Goričkem, ki bi ta problem rešil, je sicer že skoraj dokončan, vendar je Elektro Maribor njegovo gradnjo letos moral ustaviti zaradi pritožbe lastnikov klinike Rimska Čarda, s katero so na upravnem sodišču dosegli razveljavitev gradbenega dovoljenja.

Sašo Šraj, solastnik klinike, sicer že osem let poskuša prepričati načrtovalce in investitorje daljnovoda, da trasa poteka preblizu stavbe klinike in da bo zato vpliv elektromagnetnega sevanja na zaposlene na paciente, na medicinske naprave na kliniki čezmeren in posledica tega pa bodo tudi manjši dohodki klinike.

Daljnovod ni bil predviden

Najbližji steber je namreč le slabih dvajset metrov oddaljen od stavbe, ki bi morala biti kot zdravstveni objekt bolj varovana, zatrjuje Šraj in se priduša, da na tem mestu ne bi nikoli gradil, če bi vedel, da bo tako blizu speljan daljnovod. »Ne v lokacijskem dovoljenju in ne v gradbenem dovoljenju, ki sem ju dobil konec leta 2007 in spomladi 2008, daljnovod ni bil omenjen, in če so ga morda v tistem času že načrtovali na tej trasi, so mi pristojni organi to zamolčali.

Državni lokacijski načrt za traso daljnovoda pa so pripravljal in sprejemali šele leta 2008, ko so nas zaradi formalne napake v pisnih pripombah izločili in našega nasprotovanja niso upoštevali. A ker je takrat, ko je bil državni lokacijski načrt za daljnovod sprejet, naša klinika že stala, bi jo načrtovalci vendarle morali upoštevati in poskrbeti za primeren odmik daljnovoda. Zato menim, da so nas takrat preprosto spregledali, ker so uporabljali stare karte, v katerih naš objekt še ni bil vrisan. Kakorkoli že, nekdo je naredil nedopustno napako in mi se bomo naprej borili, dokler je ne bodo popravili,« pravi Šraj.

Sicer pa upravno sodišče gradbenega dovoljenja za daljnovod ni razveljavilo zaradi Šrajevih argumentov, ampak ker se je Elektro Maribor v vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja skliceval na določilo energetskega zakona, za katerega je ustavno sodišče februarja letos ugotovilo, da ni skladno z ustavo.

Gre za določilo, po katerem je investitor v javnem interesu lahko dobil gradbeno dovoljenje že, če je pristojni organ začel postopek za pridobitev služnosti v javno korist. Zdaj bo tak postopek omejitve lastninske pravice moral biti pravnomočno končan, da bo na podlagi tako pridobljene služnosti ministrstvo za okolje lahko izdalo novo gradbeno dovoljenje. A tudi v tem postopku Šraj napoveduje pritožbe.

Zaman čakajo na pogovor

»Rešitev problema bi lahko našli z dialogom, a do zdaj ni nihče prišel do nas, da bi se pogovorili. Nazadnje smo se s predstavniki Elektra pogovarjali pred petimi leti, ko smo predlagali spremembo državnega lokacijskega načrta in odmik trase daljnovoda od našega objekta. Takrat so obljubili, da bodo predlog proučili, a od takrat pogovora ni bilo več,« pravi Šraj.

Z Elektra Maribor odgovarjajo: »Upravno sodišče je ugodilo pritožbi zaradi odločbe ustavnega sodišča o neskladnosti 8. alineje prvega odstavka 59. a člena energetskega zakona z ustavo. Tako je delno gradbeno dovoljenje ministrstva za okolje odpravljeno in vrnjeno v ponovno odločanje. Električni vlaki bodo vozili z omejitvami, ki bodo trajale do gradnje 110-kilovatnega daljnovoda med RTP Mačkovci in RTP Murska Sobota. S predstavniki Slovenskih železnic je usklajen maksimalni mogoči odjem, da ne bi nastajale motnje v oskrbi prebivalstva in gospodarstva z električno energijo.«

Na Slovenskih železnicah pa pričakujejo, da bo do dograditve daljnovoda del vlakov na Goričko še naprej vozil z dizelskimi lokomotivami ter da bo med Mursko Soboto in Hodošem naenkrat na progi lahko samo en električni vlak, pa še ta bo moral upoštevati omejeno moč odjema in bo zato, na primer, težki tovorni vlak moral voziti počasneje kot bi sicer lahko.