Tiskane izdaje
Atlantic Grupo še vedno zanima prevzem Podravke, je za Večenji list povedal predsednik uprave te hrvaške skupine Emil Tedeschi. Pogoj je le, da se država pred tem popolnoma ali vsaj delno umakne iz lastništva Podravke. Poleg Podravke ima na očeh še nekaj podjetij iz živilske industrije. Navsezadnje bi prišla v poštev tudi kakšna Agrokorjeva družba, ki bi dopolnjevala Atlanticovo ponudbo hrane in pijače, če bo na voljo po tržno sprejemljivih pogojih.
Skupina, ki jo kot polovični lastnik vodi Tedeschi, je Podravko hotela kupiti že leta 2009 (»zaradi njene izjemne industrijske tradicije in kakovostnih blagovnih znamk, ki so globoko zakoreninjene na tem območju«), a ji tedaj vlada ni hotela prodati svojega četrtinskega deleža. Uprava Podravke je tako politično držo odobravala, v šali ali zares je celo obrnila zadevo na glavo: Podravka sama bi kupila Atlantic, če bi Tedeschi prodajal svoj večinski delež.
Po sedmih letih spet zanimiva
Nakup je spet postal aktualen lani, odpor proti potencialnemu prevzemniku pa se ni zmanjšal. Iz Koprivnice menda spet širijo zlonamerne dezinformacije in strašijo javnost pred potencialnim kupcem, ki da je v finančnih težavah, prezadolžen.
Prvi mož Atlantica takšna namigovanja zavrača. Obresti, ki jih plačujejo, pravi, so najboljše v tem delu Evrope, v zadnjih 15 letih so kapital povečali za 20 odstotkov, Podravka pa, za primerjavo, le za dva odstotka. Gre za podatke, ki so javni in preverljivi. Strah pred strateškim vlagateljem je odveč, »nihče ne bo odnesel Podravke iz Koprivnice, nihče ne bo uničil nečesa, za kar je bil plačal pošteno tržno ceno; to je lahko strah le tistega, ki ni še nikoli vložil lastnega denarja«. Tedeschi je na primer v dokapitalizacijo Droge Kolinske osebno vložil dvanajstino zneska transakcije.
Koncentracija podjetij je postala nuja tudi na Hrvaškem trgu, saj se le tako lahko zoperstavljajo globalnim korporacijam, pojasnjuje svoje namere hrvaški menedžer. Združujejo in globalizirajo se industrijska podjetja, pa tudi trgovske verige. In prav zaradi tega bi morala po Tedeschiju isto storiti tudi živilska podjetja, da bi bila bolj enakovreden sogovornik trgovcem. Združitev Podravke in Atlantic Grupe bi zmanjšala strošek distribucije, velike sinergije bi prinesel skupni nastop na tujih trgih.
Zakaj ne v španovijo z državo
Hrvaška država ima v Podravki 25,4-odstotni delež. A dokler je tako, preostale skoraj tri četrtine za Atlantic Grupo niso zanimive. Preprosto zato, je za Večernji list pojasnil Tedeschi, ker ta hip v podjetju ni mogoče sprejeti nobene pomembne odločitve mimo soglasja države, niti odločitev, ki zadevajo korporativno upravljanje in omogočajo redno poslovanje.
Pogoj za investicijo v Podravko je torej, da država izstopi iz njenega lastništva vsaj delno, če že ne v celoti. Kot je dejal Tedeschi, se investitor noče najti v situaciji, ko bi politika nato preprosto lahko blokirala poteze, ki so v interesu družbe. Izstop države bi bil smiseln tudi zato, ker gre za podjetje, ki ni v dejavnosti posebnega državnega pomena. Vlada se do te možnosti sicer še ni opredelila, Tedeschi pa verjame, da bo prevladal zdrav razum − vsaj za prodajo dela deleža.
Nizko zadolženi
Zadolženost Atlantic Grupe je pravzaprav zgledna. Razmerje med neto dolgom in EBITDA je okoli 3, tako da ne spada niti med srednje zadolžene. Ima dovolj manevrskega prostora za novo zadolževanje ali dokapitalizacijo.
Lastniški delež Emila Tedeschija je 50,2 odstotka, vendar večine ne bi poskušal zadržati za vsako ceno. »Moj ego ni večji od interesa družbe ... Atlantic grupa hoče biti številka ena, vendar se želi izogniti pastem faktorja ena − da bi bila odvisna od enega dobavitelja, enega kupca, enega trga ali enega človeka.«
