Tiskane izdaje
Kot je povedal Darko Brlek, je bilo včeraj opoldne na voljo le še malo vstopnic, vendar bo blagajna v Križankah odprta danes kar do 23. ure, to pa zato, ker bodo prodajali tudi vstopnice (po 30 evrov) za slavnostni sprejem v Križankah po koncertu, kar je prvič v zgodovini festivala. Organizatorji pričakujejo od 12 do 15 tisoč obiskovalcev. Velika bo tudi medijska pokritost dogodka, saj se je akreditiralo več kot sto poročevalcev (brez snemalcev in fotoreporterjev) iz Evrope in Amerike.
Število nastopajočih: 1083
Število vseh nastopajočih smo objavili že včeraj; 1083. Povejmo pa, da so vaje potekale v športni dvorani Kodeljevo; najprej vseh zborov pod vodstvom Martine Batič, potem pa celotnega ansambla z asistentom Valerija Gergijeva, ameriškim dirigentom Christianom Knappom. V petek in sinoči pa so imeli vaje na Kongresnem trgu. Še posebno naporno je bilo za vse hrvaške glasbenike, saj so se vozili iz Zagreba v Ljubljano in zvečer nazaj domov.
Že besedilo o pripravah na izvedbo Mahlerjeve Osme simfonije v Sobotni prilogi Dela 26. februarja je izzvalo živahne odzive na spletnih straneh. Neki bralec je opozoril na slovensko-hrvaški, to je politični vidik tega slavnostnega koncerta. O vidikih medsosedskega razumevanja in spoštovanja smo se 13. julija lani prepričali v Trstu, ko se je na Velikem trgu na Koncertu prijateljstva z Riccardom Mutijem z glasbeniki iz treh držav in ob srečanju slovenskega, hrvaškega in italijanskega predsednika (tudi v Narodnem domu) zbralo deset tisoč ljudi. Ljubljanski koncert je povzel to Mutijevo tradicijo, on pa nam svoj koncert v Ljubljani v prihodnjih letih še dolguje, ker ga je v Trstu obljubil.
Valerij Gergijev: Premagali smo vse ovire in skupaj ustvarjamo glasbo
Valerij Gergijev je kot umetniški vodja Teatra Kirov v Sankt Peterburgu (z več kot 700 opernimi, baletnimi in koncertnimi dogodki v sezoni) in šef dirigent Londonskega simfoničnega orkestra, s katerim je že izvedel in posnel vse Mahlerjeve simfonije, za nas pravi človek na pravem mestu ali »naš dragi prijatelj«, kot ga je označil že pokojni dr. Janez Drnovšek, s katerim sta prijateljevala. V Ljubljano se je zaljubil že ob svojem prvem gostovanju na Evropskem mesecu kulture leta 1997 s koncertno izvedbo Jevgenija Onjegina v Cankarjevem domu in postal naš stalni in dragocen gost.
Kot je povedal pred odhodom v Ljubljano, se koncerta s tako velikim ansamblom (sam je gigantsko Osmo Mahlerjevo simfonijo izvajal in posnel v londonski katedrali sv. Pavla) in ob tako slavnostni priložnosti nadvse veseli:
»Ko razmišljam o koncertih v juliju, ko bom vodil dva orkestra Iz Ljubljane in Zagreba, veliki zbor in soliste, upam na še več miru, medsebojnega razumevanja in sodelovanja - tudi na področju kulture, glasbe in gledališča - med državami, ki so bile nekoč del Jugoslavije, pa tudi med tistimi, ki so bile, kot na primer Litva del Sovjetske zveze.
Sem iz Ruske federacije; premagali smo vse ovire in skupaj ustvarjamo glasbo. Obiskujem Vilno, obiskujem Talin in Kijev, nastopal sem v Kijevu in Minsku ter v Kazahstanu. Menim, da je to zelo pomembno.
Trdno sem prepričan, da tako veličastna glasba, kot je 8. simfonija Gustava Mahlerja, pomaga vsem nam, tisočim, milijonom, da sprejememo izziv, da nas poveže eno veliko čustvo, s pomočjo katerega spoznamo, da moč glasbe in človeške genialnosti nima meja.
Imeli se bomo krasno, in zelo rad slišim, da so moji slovenski in hrvaški prijatelji tik pred fantastičnim sodelovanjem, Biti dober sosed pomeni korak bliže k temu, kar verjamemo, da je prihodnost Evrope.«
