Prestolnica in MOL proti plastičnim vrečkam

Mesec brez plastike: Globalnemu gibanju se je pridružila tudi MOL – Gostinci in trgovci težavo razumejo
Fotografija: Dobra praksa: na mestni tržnici so že lani začeli uvajati razgradljive vrečke. Foto Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Dobra praksa: na mestni tržnici so že lani začeli uvajati razgradljive vrečke. Foto Uroš Hočevar

Ljubljana – Mestna občina se je v prvih dneh julija pridružila globalnemu gibanju mednarodnega meseca brez plastike in skupaj z deležniki sprejela izziv celomesečnega izogibanja plastičnim izdelkom, ki naj bi jih v čim večjem številu nadomestili s trajnostnimi izdelki, ki upoštevajo načela krožnega gospodarstva. Trgovce in gostince so pozvali, naj se pridružijo kampanji proti plastičnim vrečkam. Uradno je iniciativi pridruženih 44 trgovcev in gostincev, neuradno pa še več.

Trend globalne proizvodnje plastike v zadnjih 50 letih skokovito narašča, po podatkih inštituta Worldwatch je bilo leta 2013 proizvedene 299 milijonov ton plastike, kar je 3,9 odstotka več kot leta 2012. Od leta 1950 do 2012 je proizvodnja plastike naraščala za 8,7 odstotka na leto. Vsako leto v svetovnih morjih in oceanih pristane od deset do 20 milijonov ton plastike, kar okolju povzroča ogromno škodljivih posledic, ki jih občutijo predvsem živali in ekosistemi morskega sveta, saj zgolj ena plastična vrečka za razgradnjo potrebuje od 450 do 1000 let. Ena zadnjih študij je tako pokazala, da je trenutno v svetovnih morjih 5,25 trilijona plastičnih delcev.
 

Gostinci že ozaveščeni


Mestna občina je najemnikom na osrednji tržnici, kjer je uporaba plastičnih vrečk najverjetneje med večjimi v mestu, v sklopu treh sobotnih akcij že razdelila brezplačne bio razgradljive vrečke, delili pa so jih tudi med obiskovalce osrednje tržnice. Za čim manjšo uporabo plastičnih vrečk in plastike nasploh si že nekaj časa prizadevajo tudi domači trgovci in gostinci, nekateri so se tega lotili že pred leti. V trgovini Kraševka, ki deluje že 11. leto, tako na primer plastičnih vrečk sploh nikoli niso imeli. Stanislava Sosič razloži, da so se za ta korak odločili zaradi narave njihove ponudbe, prodajajo namreč domače izdelke, ki jih pridobivajo v sodelovanju z lokalnimi kmetijami, »zato je bila to v resnici naravna odločitev«.
Da so tudi v Daktariju že vrsto let trajnostno naravnani, pa pojasni šef Matko Bulatović: »Že nekaj časa je naš cilj trajnostno ravnanje, v plastenkah imamo samo še kokakolo, schweppes in vodo, vse drugo ponujamo v steklenicah. Ko smo od svojih gostov dobili na roke napisano pismo, s katerim so nas pozvali k opustitvi plastičnih slamic, smo predlog z veseljem upoštevali. Tako da imamo zdaj na voljo le papirnate, ki so sicer slabše kakovosti, a dosežejo svoj namen. Tudi gostje na splošno manj sprašujejo za slamice, kar nas veseli.«
Plastičnih slamic prav tako ne boste dobili v baru Magda ob osrednji tržnici, tam so prav te dni začeli uporabljati slamice, narejene iz žita, ki jih po uporabi odvržejo med bio razgradljive odpadke. Gostje so to sprejeli različno, pove Stojan Georgiev, Magdin šef: »Enim gre na živce, da dobijo takšno slamico, drugi po razlagi razumejo, spet tretjim pa sploh ni treba nič razlagati in se jim to zdi že od začetka super stvar.«
 

Velika odgovornost velikih trgovcev


V tej zgodbi pa velik delež odgovornosti nosijo tudi veliki trgovci. V Mercatorju so začeli ozaveščati že pred desetimi leti, ko so v svoji akciji Okolju prijazen sosed gospodinjstvom v Sloveniji podarili veliko trajno nakupovalno vrečko in kupce pozvali, naj ravnajo čim bolj trajnostno. Podobno razmišljajo tudi drugi veliki trgovci. V trgovini Hofer so tako v svojo redno ponudbo uvrstili trajnostno vrečko iz trpežnega stoodstotnega bombaža fairtrade, ki jo je doslej izbralo že skoraj 40.000 kupcev, kar »vsekakor potrjuje, da so naša prizadevanja uspešna in da je za kupce tematika trajnosti pomembna«. Pri Lidlu Slovenija so s 1. junijem z blagajn umaknili plastične vrečke, ki jih pri njih tako sploh ni več mogoče kupiti.
Vsi pa se strinjajo, da lahko trgovci naredijo, kolikor lahko, kupci pa so tisti, ki morajo prav tako narediti odločilen korak k čim bolj trajnostnemu ravnanju.

Komentarji: