Bill Clinton napisal politični triler

Pomagal mu je eden svetovno znanih pisateljev, James Patterson.
Fotografija: In this Monday, May 21, 2018, photo, former President Bill Clinton listens during an interview about a novel he wrote with James Patterson, "The President is Missing," in New York. (AP Photo/Bebeto Matthews) Foto Bebeto Matthews Ap
Odpri galerijo
In this Monday, May 21, 2018, photo, former President Bill Clinton listens during an interview about a novel he wrote with James Patterson, "The President is Missing," in New York. (AP Photo/Bebeto Matthews) Foto Bebeto Matthews Ap

Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton se je podpisal že pod četrto knjigo, le da je tokratna, Predsednik je izginil (The President is Missing), njegovo prvo fikcijsko delo, politični triler, pri pisanju katerega je sodeloval z enim najbolj svetovno znanih pisateljem, Jamesom Pattersonom. Clinton, ki je bil za predsednika prvič izvoljen leta 1992, nato pa je osvojil še en mandat, je velik ljubitelj trilerjev, »ravnokar zaključujem zadnji del trilogije Rdeči vrabec Jasona Matthewsa«, je pa seveda tudi goreči privrženec Pattersona.

Zgodbo začne z uničujočim kibernetskim napadom na ZDA, ki grozi, da bo celotni svet spravil na kolena. Ura tiktaka, predsednik pa izgine. »Želim, da bi ljudje sprevideli, da predsednikovanje nikakor ni lahko delo. Da šteje. Da je treba sprejemati odločitve, ki vplivajo na življenja ljudi. Je pa res, da bolj ko so predvolilne izjave teatralne, težje se je zavedati, da je na koncu vseeno treba opraviti pravo delo,« je ošvrknil sedanjega prvega moža Amerike, Donalda Trumpa.

Clintonovo zgodbo bodo tudi ekranizirali; kabelski velikan Showtime je že odkupil pravice, prve epizode naj bi predvajali prihodnje leto. Bill bi v glavni vlogi najraje videl Georgeja Clooneya, ker že ima izkušnje iz snemanja podobne vloge – kot ameriški polkovnik, ki išče ukradeno rusko jedrsko orožje, v filmu Mirovnik (Peacemaker) iz leta 1997. »In ker je bil tako dobro videti na poroki princa Harryja in Meghan,« je v smehu dejal 71-letnik, ki je Belo hišo zapustil leta 2001. »Ne gledam nazaj, saj je ni večje napake kot skrbeti za nekaj, na kar nimaš več vpliva.«

Kar pa ga vseeno skrbi, je kiberterorizem. »Ja, jedrsko orožje je izredno nevarno, a dvomim, da bi kdorkoli posegel po tej skrajni metodi, kibernetska grožnja pa lahko usodna za veliko več ljudi v zelo kratkem času. Pomislimo samo, kako bi bilo, če bi izginile medicinske kartoteke, bančni računi in drugi sistemi. Zato bi bilo nujno, nujno vložiti precej več denarja za modernizacijo in zaščito kibernetske varnosti.« Ob tem je, za zaščito demokracije pred hekerji, predlagal celo »vrnitev h koreninam« – volitve s papirjem in svinčnikom.

Komentarji: