Poslednja labodka

Ko se je leta 1966 pojavila na gala prireditvi v snežno beli večerni obleki Mile Schön, obraz pa ji je zakrivala maska z dolgimi belimi peresi, jo je ameriški pisatelj Truman Capote poimenoval »poslednja labodka«.

Plesa v newyorškem hotelu Plaza, ki so ga priredili v čast ameriške publicistke in nekdanje lastnice časnika Washington Post Katharine Meyer Graham, se je udeležila svetovna družbena smetana. Tudi razvpiti lastnik avtomobilističnega imperija Fiat Giovanni Agnelli in njegova soproga Marella. Zakonca sta zaslovela zaradi svetovljanskega življenjskega sloga, izpiljenega okusa, razkošnih oblačil, umetniških zbirk in zvezdniških zabav. Fotografi so ju ovekovečili med jadranjem vzdolž Amalfijske obale z uglednimi gosti, kot sta bila John in Jacqueline Kennedy, in med plavanjem v neokrnjenih modrinah Jadrana s slavnim Capotejem.

Rodila se je 4. maja 1927 v Firencah. Njen oče Filippo Caracciolo di Castagneto je bil neapeljski plemič, mati Margaret Clarke pa Američanka, po rodu iz Illinoisa. V mladosti se je posvetila študiju umetnosti in oblikovanja na akademiji za lepe umetnosti Julian v Parizu, po končanem študiju je asistirala v Združenih državah Amerike živečemu nemškemu fotografu Erwinu Blumenfeldu, poročala za medijsko hišo Condé Nast in se ukvarjala s tekstilnim oblikovanjem.

Leta 1953 je pozirala newyorškemu fotografu Richardu Avedonu in zaslovela kot ikona modnega sveta. Fotograf je ujel njeno vzvišeno lepoto, pri tem pa poudaril njen sloki vrat. Umetniški kritiki so črno-beli portret, ki je danes na ogled v Metropolitanskem muzeju v New Yorku, primerjali s kakšno Modiglianijevo slikarsko stvaritvijo.

Poroka z največjim ženskarjem 20. stoletja

Istega leta se je poročila z dedičem dinastije Agnelli. Giovanni je bil najstarejši med sedmimi otroki, po smrti staršev pa je prevzel vodenje družinskega podjetja. Tovarno Fiat je v Torinu leta 1899 ustanovil njegov dedek Giovanni Agnelli, po katerem so ga starši tudi poimenovali. Družina si lasti še nogometni klub Juventus in nekatere italijanske medijske hiše. Pod Fiat sodijo avtomobilske znamke Alfa Romeo, Lancia, Maserati in Ferrari. Mlajši Agnelli naj bi spodbudil predstavnike Ferrarija, da so se podali v svet formule ena. Zaradi uspešnega vodenja podjetja in visoke gospodarske rasti po drugi svetovni vojni, ki so jo v Italiji označili za »gospodarski čudež«, je družina bajno obogatela. Mladenko s plemiškimi koreninami je očaral pustolovski duh Agnellija, ki se je med vojno boril v severni Afriki, prav tako ji je ugajala njegova ljubezen do hitrosti in blišča.



Gianni, kot so ga klicali prijatelji in družinski člani, je bil pravnik, podjetnik, jadralec, smučar, pilot, dirkač, predvsem pa ženskar. Na dvorišču pred vilo v Torinu sta bila ves čas v pripravljenosti dva helikopterja: prvi za polet do smučišč v italijanskih Alpah, drugi za polet do jahte v Sredozemskem morju. Rumeni tisk je rad poročal o slovesu, ki si ga je pridobil kot ženskar, in svojci so si oddahnili, ko je napovedal zaroko z Marello. Kljub temu ni prenehal z razmerji z drugimi ženskami, tako da se je njegova žena nekoč primerjala s Penelopo, ki večno čaka na moža Odiseja, da se vrne s potovanja, na katerem nanj prežijo številne skušnjave.



Prvi otrok, Edoardo, se jima je rodil leta 1954, leto pozneje mu je sledila sestra Margherita. Edoardo Agnelli je umrl leta 2000 v nepojasnjenih okoliščinah. Njegovo truplo so našli pod viaduktom v Torinu, domnevno je storil samomor. Policistom se je na prizorišču nesreče pridružil tudi oče in identificiral sinove posmrtne ostanke.

Labodke s Pete avenije

Soproga najvplivnejšega Italijana je večkrat pozirala za revijo Vogue. Razložila je, da so modne stvaritve način izražanja in hkrati zaščita pred zunanjim svetom. »Moda nam omogoči, da se predstavimo svetu s podobo, ki jo je ustvaril nekdo drug, in moram priznati, da je to nadvse prijeten občutek,« je dejala. Oblikovalec Valentino jo je označil za modno ikono in jo postavil ob bok Jackie Kennedy, kar ni nenavadno, če pomislimo, kako so paparaci obe ženski ovekovečili med sprehodom po s soncem obsijani Amalfijski obali. Burila je domišljijo umetnikom in modnim oblikovalcem, med drugim jo je na slikarskem platnu upodobil ekscentrik Andy Warhol.

Zaradi svojih čarov in slovesa se je Marella Agnelli uvrstila med »labodke s Pete avenije«, kot je ameriška pisateljica Melanie Benjamin v istoimenskem romanu poimenovala članice newyorških visokih krogov, ki so navdihnile Trumana Capoteja pri ustvarjanju lika Holly Golightly v kultnem literarnem delu Zajtrk pri Tiffanyju.

 

Agnellijeva je preživljala čas med razkošnimi vilami na treh celinah. V poznejših letih je začela urejati vrtove in o tem objavila nekaj knjig, na primer deli Vrtovi italijanskih vil in Vrtovi posesti Agnelli v Villar Perosi. Nemara najlepša sta vrtova, ki ju je s pomočjo krajinskih arhitektov ustvarila v vili v Marakešu in na družinski posesti v Villar Perosi v Piemontu. Mož Giovanni je umrl leta 2003, eno leto pred njegovo smrtjo pa sta praznovala odprtje muzeja sodobne umetnosti v Torinu, ki se imenuje po njima, Pinacoteca Giovanni e Marella Agnelli. V muzeju, za katerega je načrte pripravil arhitekt Renzo Piano, so med drugim razstavljene umetnine Matissa, Modiglianija, Renoirja in Maneta.

Marella Agnelli je umrla v soboto v domači hiši v Torinu. Pokopali so jo na pokopališču v Villar Perosi, ob majhni kapelici, kjer počivata njen mož in sin. »Bila je močna in izjemno vzdržljiva,« je na pogrebu dejala njena vnukinja.