Vesolje ni davčna oaza
Guy Laliberté, ustanovitelj Cirque du Soleil, bo zaradi poleta v vesolje plačal dodatnih 14 milijonov dolarjev davkov.
Odpri galerijo
V pokru je Guy Laliberté poseben rekorder. Še nikoli ni nihče izgubil toliko denarja kot on. FOTO: Reuters
Guy Laliberté, 59-letni ustanovitelj znamenitega kanadskega potujočega umetniškega cirkusa Cirque du Soleil, v teh dneh poravnava stare račune. Pred skoraj natanko devetimi leti je 30. septembra 2009 v družbi še dveh srečnežev z vesoljskim plovilom sojuz odpotoval na mednarodno vesoljsko postajo in tam preživel 12 dni.
V zgodovino vesoljskih poletov se je vpisal kot sedmi turist. Njegov tedaj do ušes raztegnjeni nasmeh je te dni precej grenak, saj je kanadsko sodišče odločilo, da mora za svojo misijo, ki jo je označil kot »socialno in poetično«, plačati še dodaten davek. Znesek ni drobiž, gre namreč za 14 milijonov ameriških dolarjev.
Lalibertéjevi zagovorniki so trdili, da projekt ni bil zasebne narave, temveč del oglaševalske strategije za Cirque du Soleil in hkrati dobrodelni projekt, in da je zato treba upoštevati davčne olajšave. A sodnik ni bil enakega mnenja: eno je poslovno potovanje, drugo pa zasebno. »Menim, da to potovanje sodi v to drugo kategorijo,« je zaključil in odredil, da mora podjetnik poravnati še nekaj davkov. Potovanje ga je sicer stalo dobrih 32 milijonov dolarjev. Laliberté odločitve ni osebno komentiral, je pa izjavo za javnost pripravilo eno od njegovih podjetij, češ da je skozi leta že poravnal vse, kar je bilo za poravnati.
Uspešni poslovnež, ki je tudi strasten igralec pokra, je Cirque du Soleil ustanovil skupaj s kanadskim podjetnikom Gilles Ste-Croixom leta 1984, ko je sam nastopal še kot ulični akrobat, požiralec ognja in harmonikaš. Le kdo je takrat pričakoval, da bodo njihove predstave doživele tak odziv. Doslej si jih je namreč ogledalo že več kot 90 milijonov ljudi po vsem svetu. Cirque du Soleil je zasebno podjetje s sedežem v Montrealu.
Njegovi prihodki sicer niso javni, a na Forbesovi lestvici je Lalibertejevo premoženje, ki večinoma izvira iz te družbe, ocenjeno na 2,5 milijarde dolarjev. Zato se podatek, da je v igranju pokra na spletu v šestih letih izgubil več kot 31 milijonov dolarjev in s tem vsaj po javno dostopnih podatkih postavil svetovni rekord, sploh ne zdi usoden.
V zgodovino vesoljskih poletov se je vpisal kot sedmi turist. Njegov tedaj do ušes raztegnjeni nasmeh je te dni precej grenak, saj je kanadsko sodišče odločilo, da mora za svojo misijo, ki jo je označil kot »socialno in poetično«, plačati še dodaten davek. Znesek ni drobiž, gre namreč za 14 milijonov ameriških dolarjev.
Brez davčnih olajšav
Lalibertéjevi zagovorniki so trdili, da projekt ni bil zasebne narave, temveč del oglaševalske strategije za Cirque du Soleil in hkrati dobrodelni projekt, in da je zato treba upoštevati davčne olajšave. A sodnik ni bil enakega mnenja: eno je poslovno potovanje, drugo pa zasebno. »Menim, da to potovanje sodi v to drugo kategorijo,« je zaključil in odredil, da mora podjetnik poravnati še nekaj davkov. Potovanje ga je sicer stalo dobrih 32 milijonov dolarjev. Laliberté odločitve ni osebno komentiral, je pa izjavo za javnost pripravilo eno od njegovih podjetij, češ da je skozi leta že poravnal vse, kar je bilo za poravnati.
Uspešni poslovnež, ki je tudi strasten igralec pokra, je Cirque du Soleil ustanovil skupaj s kanadskim podjetnikom Gilles Ste-Croixom leta 1984, ko je sam nastopal še kot ulični akrobat, požiralec ognja in harmonikaš. Le kdo je takrat pričakoval, da bodo njihove predstave doživele tak odziv. Doslej si jih je namreč ogledalo že več kot 90 milijonov ljudi po vsem svetu. Cirque du Soleil je zasebno podjetje s sedežem v Montrealu.
Njegovi prihodki sicer niso javni, a na Forbesovi lestvici je Lalibertejevo premoženje, ki večinoma izvira iz te družbe, ocenjeno na 2,5 milijarde dolarjev. Zato se podatek, da je v igranju pokra na spletu v šestih letih izgubil več kot 31 milijonov dolarjev in s tem vsaj po javno dostopnih podatkih postavil svetovni rekord, sploh ne zdi usoden.
