Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

Teh enajst dni do junija bomo pa že stisnili

V zbirki Slovenskega etnografskega muzeja je tudi nekaj avtohtonih šal, ki se porajajo predvsem ob nenehno spreminjajočih se ukrepih.
Tudi Josip Murn - Aleksandrov je dobil masko. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Tudi Josip Murn - Aleksandrov je dobil masko. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
6. 5. 2021 | 08:00
9:50
Po hrvaških plažah že postavljajo spominske plošče. Na njih piše: Tukaj so nekoč ležali Slovenci. Ali pa: Malo mi je že neugodno, ker še nisem pozitiven na covid-19; zdaj je videti, kot da nimam ­nobenega družabnega življenja. Šali iz zakladnice Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) potrjujeta, da nas smisel za humor tudi v najhujši epidemični naveličanosti ni zapustil. Zbirka ni le svojevrsten popis dogajanja v zadnjem letu, temveč tudi pomemben del naše duhovne kulture, je poudaril vodja projekta Miha Špiček, ki sicer v SEM vodi oddelek za dokumentacijo.

image_alt
»A ima kdo sobno kolo? Rabim ga za v službo!«


Se še kdo spomni, kako pomembno vlogo je pred dobrim letom v našem življenju igral toaletni papir? In kakšno šele kvas? Tako pomembno, da smo lahko prebrali oglasa: Menjam kvas za dvosobno stanovanje v Piranu. In: Mlad, simpatičen fant, založen z makaroni, oljem, kvasom, išče dekle, ki ima večjo zalogo vece papirja.

Šali iz zbirke koronskega humorja, ki že več kot leto dni nastaja v SEM, se danes zdita kot del davne preteklosti; še vedno se jima sicer smejemo, nista pa več aktivno funkcionalni, je poudarila Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenorazi­skovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Humor, ki se poraja v času epidemije, je po njenih besedah tipičen primer humorja katastrof, ki pride v ospredje v izrednih razmerah, kakršna je epidemija, ima pa dve glavni funkciji. Prva je rahljanje tesnobe, ki spremlja takšne dogodke, druga pa smešenje vsakdanjih tegob, kakršne so, denimo, šolanje in delo na domu. Gre torej za humor, ki je nekakšen ventil za premagovanje neprijetnih občutkov, hkrati pa kritika delovanja oblasti, ki jo povemo nekoliko drugače, je povedala Saša Babič, ki raziskuje folklorne vzorce, kakršni so pozdravi, kletvice, molitve in navsezadnje tudi šale z vidika kulturnih pomenov.

Se še spomnite svetega kvasa? Nekaj časa je bil tako pomemben, da je prišel v muzej. FOTO: Blaž Verbič/SEM
Se še spomnite svetega kvasa? Nekaj časa je bil tako pomemben, da je prišel v muzej. FOTO: Blaž Verbič/SEM


Temu je pritrdila Darja Kobal Grum z oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete. »Humor je regulator stresa. Zlasti učinkovit je, če je pozitivno naravnan in če gre za smešenje situacij, ki jih sami doživljamo.« Med šalami, ki jih je zasledila, je bilo veliko takšnih na lasten račun in pozitivno naravnanih, zato opravljajo terapevtsko funkcijo.
 

Slovenski prazniki po novem


Na Inštitutu za slovensko narodopisje so pri zbiranju humorja v času koronavirusa prav tako črpali iz zbirke SEM in podobno kot Miha Špiček ugotovili, da je med zbranimi smešnicami precej takšnih, ki krožijo po svetovnem spletu. Kar nekaj je tudi avtohtonih in se porajajo predvsem ob ukrepih, ki se nenehno spreminjajo. Na primer šala o novih slovenskih praznikih: 12. 4. – dan ukinitve policijske ure. 19. 4. – dan osvoboditve teras.

V prvem valu epidemije je bil naval šal večji kot v drugem in tretjem. FOTO: Blaž Verbič/SEM
V prvem valu epidemije je bil naval šal večji kot v drugem in tretjem. FOTO: Blaž Verbič/SEM


Podobno lahko rečemo za tisto o slovenskem sevu: Posebnost slovenskega seva je, da se ne prenaša na velikonočno nedeljo. Tu je še analogija na pregovore: Ako se na cvetno nedeljo cvetje odpira, se na vel'ko noč država zapira (ljudski). Pronicljiv in jedrnat popis razmer v zadnjih mesecih ponuja tale zapis: Teh enajst dni do junija bomo pa že stisnili ... In navsezadnje primer slovenskega prezračevanja: Malo zapiramo, malo odpiramo, pa spet zapiramo, pa delno odpiramo in spet zapiramo. V Sloveniji nimamo epidemije, ampak ­prezračevanje.

Prav tako bistroumen je tale: Zaradi prehoda iz oranžne faze v rdečo vlada Republike Slovenije nujno do jutri potrebuje 400 prostovoljcev za hospitalizacijo. Iz zakladnice ukrepov ne smemo prezreti šale o policijski uri: Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je napovedal, da se bo policijska ura ob premiku ure na letni čas zamaknila na 22. uro. Očitno bomo policijsko uro po novem ločevali na 'zimsko policijsko uro' in 'letno policijsko uro'!
 

Šale so se širile hitreje kot virus


Miha Špiček ugotavlja, da humor v času koronavirusa ni odvisen le od poteka epidemije, ampak predvsem od intenzivnosti vladnih ukrepov. Največ šal, smešnic, dovtipov, memov … je na poseben elektronski naslov SEM prišlo na začetku akcije, torej na začetku ­prvega vala, ko je večina prebivalstva tako rekoč čez noč ostala doma in se ukvarjala z vsakodnevnimi bizarnostmi.

Sveti Jurij v novi vlogi FOTO iz zbirke SEM
Sveti Jurij v novi vlogi FOTO iz zbirke SEM
Že takrat so v muzeju, katerega zaposleni so kajpak ravno tako začeli delati na daljavo, opazili enormne količine šal, ki so se širile hitreje kot virus, zato so jih začeli zbirati. Takrat so dobivali na desetine šal na dan, enkrat celo več kot sto, v celotnem prvem valu so jih zbrali več kot tisoč. Nekaj najbolj reprezentativnih so razstavili pred (zaprtim) muzejem in ob ponovnem odprtju uvrstili na priložnostno razstavo o življenju v prvem valu epidemije. Poleti je šel koronavirus na počit­nice, kot je bilo mogoče sklepati po popolni usahnitvi šal, njihova akcija zbiranja je znova zaživela z jesensko uvedbo vladnih ukrepov. »Videti je, da humor deluje kot zdravilo,« je dobrovoljno razmišljal tudi Miha Špiček. Odtlej se šale – zdaj jih je sicer manj, zato jih objavljajo tedensko – vrtijo v glavnem okoli doslednosti ukrepov, v zadnjem času tudi okoli cepljenja.
Kaj pa se je v tem času naučil o humorju Slovencev? »V Sloveniji že imamo lepo zgodovino šaljivih revij, kot so bile Pavliha, Jež ali Brus, nekatere so izhajale že v drugi polovici 19. stoletja. Od ust do ust so se širile tudi šaljive zgodbe, ki so se nanašale predvsem na 'sosede' oziroma prebivalce sosednjih krajev. V zdajšnjih vicih, zlasti tistih, ki so povezani z razmerami pri nas, se vsekakor kaže, da smo pri kovanju smešnic Slovenci precej inventivni,« je odgovoril Miha Špiček. Eden od takih domiselnih memov je motiv boja svetega Jurija z zmajem – s pripisom Sveti Jurij jemlje zmaju bris.


 

Matura s pikico


Zlasti na začetku zbiranja koronskega humorja je bilo veliko šal snetih s svetovnega spleta in prevedenih, zlasti tiste, ki so se nanašale na karanteno, omejitve gibanja, odnose med spoloma v času zaprtja, šolanje na daljavo in delo na domu. Izbrali so tudi nekatere v tujih jezikih in navedli prevod, na primer: Otvorene su kafane sa 50 % manje prostora. Mole se oni, koji piju kolu i slično, da ostanu kod kuće, kako bi dali prostor profesionalcima. (Prevod: Odprte so gostilne s 50 % manj prostora. Prosimo tiste, ki pijejo kolo in podobno, da ostanejo doma in dajo prostor profesionalcem.) Ali še eden iz tistih davnih dni prvega vala: Tri puta sam spavao, šest puta jeo i još je danas. (Prevod: Trikrat sem spal, šestkrat jedel pa je še vedno danes.)

V uredniškem odboru sodeluje pet članov, pri izboru so pozorni, da ne izpostavljajo žaljivih in neetičnih šal, prav tako se izogibajo (preveč) črnemu humorju. Trenutno so pred 70. izdajo zbirke šal, zadnji na seznamu iz 69. izdaje je: Nekoč je bila matura pika na i srednje šole. Letos pride ob piki še pikica.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine