Med tistimi, ki bežijo, bo morda nekoč tudi Pristop

Mediji in druge institucije sistema intenzivirajte demokratični nadzor nad subjektom, ki ogroža pregledno delovanje države.

Objavljeno
20. junij 2013 14.55
Barbara Rajgelj
Barbara Rajgelj

Prav neverjetno je, kako se je resni in ostri družbeni kritiki neopaženo izmuznila zadnja oglaševalska akcija za Mobitelov paket Itak (nanjo so se organizirano odzvali le ustvarjalci odlične antikampanje Plitak).

V akciji »Tvoj čas, tvoja pravila« poslovneži, sodniki in predstavniki represivnih organov bežijo pred mladimi, ki pod zastavo korporativnega znaka Itak jemljejo čas in pravila v svoje roke. Oglaševalska akcija zlorablja uporniški sentiment, je v svoji naravi hujskaška in poziva k pregonu nad družbenimi skupinami, ki so domnevni protagonisti zatiranja mladih, vir njihove jeze in, domnevam, tudi njene žrtve.

Kar je pri zadevi še dodatno cinično je dejstvo, da je akcijo zasnovala agencija Pristop, ki je eden najvplivnejših lobističnih sistemov v državi in kot taka ena tistih, ki so vsaj enako, če ne celo bolj kot sodniki, poslovneži in policisti odgovorni za ugrabitev države, proti kateri so protestirali ljudje na ulicah. Seveda pa produkti kot je Itak, ki so financirani z monopolnimi dobički državnih podjetij, niso zdrs snovalcev kampanje, ampak so simptom njihove nedotakljivosti, ta pa je posledica njihove vseprisotnosti v najvplivnejših družbenih podsistemih: v medijih, politiki in gospodarstvu.

Vzorci delovanja, ki so tuji tako parlamentarni demokraciji kot civilni družbi, povzročajo visoko stopnjo korupcijskega tveganja. Zato je skrajni čas, da mediji in druge institucije sistema zaradi zaščite javnega interesa intenzivirajo demokratični nadzor nad subjektom, ki ogroža pregledno delovanje države in s tem obstoj demokracije.

Ne želim si revolucije, v kateri bi kdorkoli na ulici preganjal kogarkoli, četudi bi bil med preganjanimi v prvi vrsti Pristop.

***

Dr. Barbara Rajgelj je docentka za civilno in gospodarsko pravo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer predava temelje prava, delovno, socialno in gospodarsko pravo. Raziskovalno se ukvarja s pogodbenim pravom, mobilnostjo gospodarskih družb, pravnimi vidiki industrijske demokracije, v zadnjem času pa po sili razmer tudi s pravnim varstvom pravic otrok ter partnerk in partnerjev v istospolnih družinah. Bila je solastnica gejem in lezbijkam prijaznega lokala Cafe Open. Večkrat na dan se odloči, da ne bo tako zelo kritična, ker ve, da se pri svojih ugotovitvah, ocenah in sodbah lahko moti, pa tudi, da ji to lahko škoduje..., a ne more iz svoje kože.