Dobro jutro: Mi na sredini

Prestrašilo me je tistih 75 Celzijevih stopinj razlike med Ameriko in Avstralijo. Skrb vzbujajoča somernost se je pokazala na temperaturni lestvici, na kateri je vse od Philadelphie do Bostona zmrzovalo pri –37 stopinjah, medtem ko se je del avtoceste ob avstralski jugovzhodni obali dobesedno topil pri 47 stopinjah.

In medtem ko je v ameriškem zalivu Cape Cod na obalo naplavilo tri zmrznjene morske pse, so avstralski znanstveniki opozorili, da zeleni morski želvi grozi izumrtje, saj na določitev njenega spola v jajčecu vpliva temperatura, zaradi segrevanja morja pa se zdaj izvali kar do 99,8 odstotka samic.

Medtem ko v reviji Science berem, da znanstveniki dokazujejo, da se bo zaradi podnebnih skrajnosti povečalo tveganje za vojskovanje, poleg tega bodo podnebne skrajnosti pripomogle k propadu držav in tako povzročile valove beguncev, ki se bodo odpravili proti Evropi, razmišljam o dveh Evropejcih, katerih podviga sta me nepričakovano vznemirila.

Prvi je Avstrijec Felix Baumgartner, ki se je leta 2012 s helijevim balonom povzpel skoraj do roba vesolja in z višine 39 kilometrov spet skočil na Zemljo ter v prostem padu prebil zvočni zid. Druga je Slovenka Alenka Artnik, ki je lani poleti postala svetovna prvakinja v potapljanju na vdih, ko se je potopila kar sto metrov globoko.

Kako sta Felix in Alenka povezana s skrajnostmi ameriške zime in avstralskega poletja? Morali bi ju poslušati, kadar govorita o vzpostavitvi ravnotežja med telesom in duhom, morali bi opazovati, kako življenje podrejata meniški disciplini, morali bi spremljati, s kakšnim spoštovanjem se lotevata svojih podvigov, da bi spoznali, da sta glasnika budnosti in učitelja harmonije, ki ju mora vsakdo najti v sebi, če bi radi, da bi preživelo celotno človeštvo. Zato poskusimo vsaj malo živeti tako, kot da nas skrbi za izgubljeno srednjo mero. Nobena resolucija ne bo rešila planeta pred podnebnimi skrajnostmi. To je naloga nas na sredini.