Tiskane izdaje
Atene, 4. junija 2016
Iz Grčije redno poročam zadnjih osem let. Sem se vračam trikrat, tudi štirikrat na leto. Kolikor se le da natančno poskušam slediti družbenim in političnim posledicam krize, ki je že davno postala stanje in Grčijo spremenila v državo tretjega sveta. Vsa ta leta se − tako iz profesionalnih kot iz osebnih, prijateljskih razlogov − srečujem z vrsto ljudi, ki mi predstavljajo nekakšen lakmusov papir dogajanja v državi.
Eden izmed njih je Christos Sideris, idejni vodja tako imenovane socialne klinike, ki deluje na obrobju Aten, kjer je nekoč stalo veliko ameriško vojaško oporišče. Socialna klinika se je odprla leta 2012 in je bila sprva namenjena ljudem brez kakršnega koli zdravstvenega zavarovanja, katerih število je začelo med krizo skokovito naraščati. Danes presega že tri milijone. Od enajstih milijonov prebivalcev Grčije.
Kaj kmalu so na kliniko, ki še vedno deluje brez kakršnih koli dovoljenj, začeli prihajati tudi številni ljudje, ki si kljub službi niso mogli privoščiti niti osnovnega zdravstva. Sistem grškega javnega zdravstva je namreč zaradi brutalnih varčevalnih ukrepov v zadnjih šestih letih tako rekoč razpadel.
Vedno, ko sem prišel na socialno kliniko, je bilo tam veliko ljudi. A nikoli niti približno toliko, kot v sredo pozno popoldne. Ljudje vseh generacij, utrujeni in tihi, so pred vhodom v kliniko stali v dolgi vrsti. Prostovoljci so jim delili zdravila iz svoje odlično založene lekarne. Le dva dni prej so Francozi na socialno kliniko pripeljali za cel tovornjak zdravil, »lekarna« na kliniki pa je zaradi pomoči številnih ljudi, tako iz Grčije kot iz tujine, že tako ali tako zelo dobro založena. Tako dobro, da socialna klinika, ki je bila ustanovljena zato, da bi pomagala najbolj revnim prebivalcem Grčije, zdaj pomaga tudi štirim javnim bolnišnicam.
Kljub januarskim spremembam na oblasti se razmere (ne le) v grškem javnem zdravstvu namreč še naprej slabšajo. V številnih bolnišnicah si ne morejo privoščiti tudi povsem osnovnih pripomočkov, kot so, denimo, injekcijske igle ali kirurške rokavice.
»Grozno je. Iz dneva v dan je slabše. Mislili smo, da bo sprememba na oblasti kaj pozitivnega prinesla tudi zdravstvu, a se kaj dosti ni spremenilo. Res je, da je bil tudi z našo pomočjo, saj smo sodelovali pri njegovi pripravi in dolgo časa lobirali zanj, sprejet zakon, ki brezplačen zdravstven pregled − vključujoč diagnostiko − omogoča vsem prebivalcem Grčije, a moram poudariti, da stari zakon še ni bil razveljavljen. Zdravstvene storitve se rapidno slabšajo. Bolnišnice so povsem brez denarja. Prosijo nas za pomoč,« mi je na največji izmed zdaj že šestdesetih socialnih klinik, ki delujejo po vsej Grčiji, dejal Christos Sideris. Samo v Atenah socialne klinike vsak mesec oskrbijo 17.000 ljudi. »Mi smo načrt B, ki ga ne bi smelo biti,« pravi Christos.
Ko sva se januarja nazadnje videla, je bil bistveno boljše volje. Pokonci ga je držalo upanje, da bo morebitna sprememba na oblasti vendarle prinesla spremembe. To se (še) ni zgodilo. Zanj osebno je še veliko huje, saj je v vmesnem času izgubil službo v ladjarskem podjetju. »Ne smemo računati, da se bo kar koli spremenilo od zgoraj. Edine resnične spremembe so možne od spodaj. Od ljudi. Zato ne izgubljam upanja. V zadnjih letih je v Grčiji zrasla velika mreža solidarnosti. Organizacij in društev, ki so po svojem načinu delovanja podobna naši kliniki, je okoli 800. To je resničen upor. To je velika zmaga. To je tisto, kar mi daje upanje in me drži pokonci.«
***
Grčiji se čas izteka. Mednarodne finančne institucije in Bruselj ne popuščajo. Vladajoča Siriza bo morala kmalu izbrati eno med morebitnim bankrotom ali uklonitvijo zahtevam svojih »kreditodajalcev«. Je kompromis še možen? Kako Grki doživljajo ključne tedne, ki utegnejo določiti njihovo prihodnost? Kako je na razmere v državi vplivalo prvih pet mesecev po spremembi oblasti? Kako se Grčija sooča s človeško tragedijo beguncev? O vsem tem bo v svojih pismih iz različnih predelov Grčije v prihodnjih dveh tednih pisal naš poročevalec Boštjan Videmšek. Sledite mu lahko tudi na twitterju (@bosthi).
Preberite še:
• »Siriza je dobila mandat za globoke in radikalne spremembe«: »Vse bo odvisno od vsebine dogovora. Od tega, koliko korakov nazaj bo morala narediti Grčija,« pravi ekonomski analitik Janis Kimpouropoulos.
