V nadaljevanju preberite:
Zvezde so daleč. Ne moremo jih prijeti, sklatiti z neba ali kako drugače doseči. Veliko predaleč so za naše zmožnosti vesoljskih potovanj. Edino nebesno telo, na katero je poleg Zemlje doslej stopila človeška noga, je Luna, ki je le dobro svetlobno sekundo oddaljena od Zemlje. Pot do zvezd ni kratka. In ni lahka. Per aspera ad astra – prek trnja do zvezd. To velja tudi za razvoj teleskopov, detektorjev in satelitov, s katerimi poskušamo »doseči zvezde« tako, da z njihovimi instrumenti ujamemo svetlobo, delce ali gravitacijske valove, ki pridejo z na tisoče, milijone ali milijarde svetlobnih let oddaljenih nebesnih teles do nas – do instrumentov na Zemlji ali v njeni bližini.
