»Tur« v našem kraju

Zgodilo se je leta 2014. V slogu z brzino v višino so po državi rastle stranke, liste strank, nenavadne koalicije … Lista je zrastla tudi v Trbovljah. Po sili razmer so jo poimenovali Lista za naše Trbovlje. Kajti njeni, zdaj že bivši člani, radi povedo, da je aktualna prva trbovska gospodična  in prva z Liste Jasna Gabrič želela, da se lista imenuje po njej. Gospodično je v tekmo za županjo predlagala Leana Tomič s skupino volivcev. Leana je bila kasneje izvoljena tudi za občinsko svetnico na omenjeni Listi, a ni zdržala do konca mandata. Zapustila jo je tako rekoč v solzah. Odšel je tudi Iztok Hribovšek, ker ga je prva gospodična kot prvega nadzornika Komunale pustila na cedilu. Svojega človeka! Enim delo prek javnih del pri območnem Rdečem križu, pa v hiši Zarja, pravijo zdaj že nekdanji »listaši«, drugemu aranžma tu in aranžma tam, tretjemu pomoč do zastonj pesniške zbirke vprašljive kakovosti, četrtim pač figa pod nos … Roka res roko umije, a nemogoče  je vse prste enako namiliti. Zdaj, slišim, se je prvi trbovski gospodični želja, da bi nečemu na širni zemeljski krogli dala svoje ime, izpolnila. Življenje je vdihnila stranki. Krstila jo je za Listo Jasne Gabrič za Trbovlje. Nova stranka je rojena in poleg glave ima že tudi ud: sekretarja Tomaža Trotovška, bivšega Zaresovca, ki vodi tudi zasavski odbor za energetiko, sicer pa je zaposlitev našel pri prvem zagorskem SDS-ovcu Janezu Vidmarju. Tomaž je živ dokaz – ne, ne kariere v slogu z brzino v višino! – temveč dokaz, da tudi povsem nasprotujoče si politične opcije na lokalni ravni, če ljudje delajo za iste cilje, združujejo. Upajmo, da bo Tomaž tudi pod novo trbovsko listo te sreče in da se mu ne bo maščevalo, da vsak dan pomaga visoke cilje dosegati v – Zagorju.
 
Z novorojenko se lahko pohvali tudi prvi mož Regionalne razvojne agencije Zasavje Tadej Špitalar. Stara je vsega nekaj dni in je njegova hči. Ali kakor pravi sam: gre za regionalni razvoj v praksi ...
 
Tačas pa lokalni razvoj v Trbovljah ubira čudna pota. Ljudje se še niso dobro navadili na avtobusna postajališča za lokalni bus v smeri Terezije – prepoznati jih je mogoče po tem, da table za Terezenčana stojijo na pločnikih, obtežene pa so po domače - z betonskimi kvadri, že so dobili unikatno kolesarsko stezo, ki zdaj je, zdaj je ni, ki je zdaj rdeče, nato črne barve, na določenih mestih tudi rdeče razmazana, ki je proračun stala kar 130 tisočakov in jo reže celo tam, kjer je čisto vseeno, ali bi bila označena ali pa ne – recimo po Obrtniški cesti. Avtomobilisti morajo v vsakem primeru voziti prek označb in z desnimi kolesi po stezi, ker je cesta sicer preozka za srečanje z nasproti vozečimi. Če je na stezi po kakšnem naključju vendar tudi kakšen kolesar, pa tudi Trbovci ustavijo, pa po decimetrih počasi za njim, dokler se ne pokaže priložnost, da ga prehitijo. Kar je zaradi zapovedane omejitve trideset kilometrov na uro pogosto čista drama … Ki pa je pred dnevi prerastla v komedijo. Kaj je bilo? Ob kolesarski stezi so Trbovlje dobile tudi števec koles(arjev). Šok je nastopil, ko je števec oni dan, ko sonce še ni niti dobro vzšlo, kazal kolesarski promet v več tisočih. Iz česar so Trbovci sklepali, da je moral ponoči sam Tour de France skozi mesto. Nekaj Tourov, če smo natančni. Z brzino skozi dolino.