Tiskane izdaje
Ljubljana - Astrofizik dr. Anže Slosar spada med vodilne mlajše raziskovalce z zajetnim seznamom strokovnih člankov, objavljenih v uglednih revijah. Diplomiral in doktoriral je na Cambridgeu, raziskoval pa tudi na Oxfordu in kalifornijski univerzi Berkeley. Zdaj živi v New Yorku in je zaposlen v Brookhavenskem nacionalnem laboratoriju v Uptonu.
Prepričan je, da se bo trud njegove skupine z novo tehniko za opazovanje struktur v vesolju na velikih razdaljah v nekaj letih, ko bodo imeli na voljo dovolj kvazarjev, obrestoval, tako da bodo rezultati njihovih meritev lastnosti vesolja boljši od tistih, ki jih dosegajo z drugimi tehnikami. Za razvoj nove tehnike kartiranja vesolja je prejel prestižno nagrado ameriškega ministrstva za energijo Early Career Award. Nagrado spremlja še 2,5 milijona dolarjev raziskovalnega denarja. O čem podobnem bi lahko pri nas le sanjal.
Kljub študiju in delu v tujini je s Slovenijo in slovenskimi znanstveniki ohranil stike. O merjenju zgradbe vesolja na velikih razdaljah pri rdečih premikih, večjih od dva, je letos predaval na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, kjer je bil tri leta podoktorski raziskovalec, kot docent pa tu poučuje kozmologijo in astronomijo na podiplomskem študiju in je doktorski mentor diplomiranemu fiziku Vidu Iršiču. »Na FMF sem se imel odlično, čeprav sem bil nekoliko znanstveno izoliran. Majhne skupine imajo zmeraj to prednost, da je posameznik del večje celote.«
Doma je iz Kopra, v Ljubljani je živel vsega pet let, dve kot srednješolec in tri kot podoktorski raziskovalec na fakulteti za matematiko in fiziko. »Ko sem živel v Cambridgeu, sem sanjal, kako se bom s kolesom vozil skozi Tivolski park v službo. Nazadnje sem živel v mestih, kjer pot v službo ni vodila skozi Tivolski park, pa še kolo so mi dvakrat ukradli. Sicer pa sem prepričan, da Ljubljana ponuja več kot tipično evropsko mesto podobne velikosti. Vendarle je glavno mesto.«
Kot srednjeveški kartograf
Pri kartiranju zgodnjega vesolja se je, »čeprav se to sliši malce patetično«, počutil podobno, kot so se včasih srednjeveški kartografi. Ko ga je tiskovni predstavnik SDSS-III spodbudil, da naredi vizualne podobe vesolja, se je zavedel, da pravzaprav merijo neko strukturo v vesolju, ki je tam že od nekdaj. »Nenadoma sem bil prvi v zgodovini, ki je videl, kje so bile te globalne zgostitve in razredčitve v vesolju pred enajstimi milijardami let. To me je tako prevzelo, da sem si brž odprl pivo in za preostanek dneva odložil delo.«
Ko je bil še v domovini, se je Slosar najmanj dvakrat oglasil tudi kot državljan, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v družbi. Tako je maja 2005 komentiral mnenje, da je bilo o tedanjem predsedniku vlade Janezu Janši po »empirični raziskavi Zavoda za oživitev civilne družbe« napisanih kar okoli 200 negativnih člankov, niti enega pa ne, ki bi bil pozitiven. Ker ima z empirijo kar nekaj izkušenj, je ljudem, ki so bili nezadovoljni z ustvarjanjem takšne javne podobe predsednika vlade, sporočil, da se »pri empiričnih raziskavah ne zatakne toliko pri samih empiričnih dejstvih, ampak predvsem pri njihovi interpretaciji. Za okoli dvesto negativnih člankov je lahko res odgovorna pristranskost medijev, vendar moramo dopustiti tudi logično razlago, da gospod Janša ni storil nič takšnega, o čemer bi lahko pozitivno pisali. Navsezadnje pa obstaja tudi možnost, da je poplava negativnih člankov kombinacija obojega.«
Še zdaj aktivno spremlja politiko, tako volitve v Sloveniji kot predsedniško predvolilno kampanjo v ZDA. »Ob volitvah se v resnici zavem svoje izkoreninjenosti; v ZDA nimam volilne pravice (in je v resnici niti nočem, saj se ne počutim Američana), hkrati pa mislim, da nisem upravičen Slovencem soliti pameti, kako naj živijo, glede na to, da Slovenijo obiščem le tu in tam. Tako se zadnjih volitev nisem udeležil.«
