Dejavu

Kaj zdaj:bomo zmrzili ali se bomo skuhali?
Fotografija: Ledene gore izginjajo. Za koliko časa?
Foto Wikipedija
Odpri galerijo
Ledene gore izginjajo. Za koliko časa? Foto Wikipedija

Svet ni le črn in bel, sporoča oglasna kampanja mojega časnika ob njegovi 60-letnici. A tudi, če je, dodajmo, se rado zgodi, da postane črno sčasoma belo in obratno. Tako je tudi z razvpitimi podnebnimi spremembami.

Berem, da se je ameriški Pentagon te dni presenetljivo postavil po robu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu glede podnebnih sprememb in segrevanja ozračja. Vojaki pišejo predsedniku, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, ker da podnebne spremembe zaradi poplav, požarov, suše ipd. ogrožajo ključne vojaške objekte ZDA po vsem svetu. Trump in republikanci, kot je znano, znanost o podnebnih spremembah zavračajo – kot vemo, imajo za to posebne razloge – in tu v Evropi se zato marsikdo trka po čelu, ko zasliši ime ameriškega predsednika.
Ledene gore izginjajo. Za koliko časa?<br />
Foto Wikipedija
Ledene gore izginjajo. Za koliko časa?
Foto Wikipedija

Tu večina, vsaj medijska podoba je takšna, še vedno podpira izsledke medvladnega foruma za podnebne spremembe, ki nas je novembra znova prestrašil z grozljivimi napovedmi posledic globalnega ogrevanja. A nasprotniki te teorije, tudi o tem se da veliko brati – vsaj na spletu –, so prepričani, da gre le za »strašenje« človeštva in močno dvomijo v znanost, ki napoveduje konec civilizacije v toplogrednem ekonomloncu.

Trump in njegovi pač niso edini, ki zavračajo znanost o podnebnih spremembah. Več kot 30 tisoč izobraženih Američanov ima alarmantnih sporočil o koncu sveta prav tako dovolj. V peticiji izpred nekaj let, ki še kroži po spletu, opozarjajo, da gre pravzaprav za kvaziznanost, in pozivajo vlado ZDA, da zavrne globalne podnebne sporazume, kar ta z veseljem počne, saj da bi omejitev toplogrednega plina CO2 v resnici ogrozila okolje in dobrobit človeštva.

Ameriški novinar Marc Morano, med zagovorniki podnebnih sprememb bolj ozloglašen kot kakšen množični morilec, v svoji novi knjigi Politično nekorektni vodnik po klimatskih spremembah med drugim poroča, kako je bila v 70. letih prejšnjega stoletja v znanosti zelo popularna napoved nove poledenitve, ki da bo zajela svet. V enakem slogu kot današnja znanost so raziskovalci grozili s planetarno poledenitvijo in podobno kot te dni Pentagon se je takrat oglasila CIA in spisala poročilo, da globalno ohlajanje grozi z lakoto in stradanjem po vsem svetu.

Torej ni le v politiki, ampak tudi v znanosti tako, da je še včeraj belo danes črno in bo jutri morda spet belo. Kdor se spomni kampanje proti paradižniku, to že ve. Morano, ki ga je magazin The Rolling Stone označil za enega največjih klimatskih ubijalcev planeta, tudi trdi, da je že omenjeni medvladni forum, ki svetu sporoča, da gremo vsi k vragu, nič drugega kot politično-lobistična organizacija, ki se je zamaskirala v znanstveno telo. In dodaja, da gre pri vsem skupaj za ogromne finančne in karierne motivacije, zaradi katerih je vsakdo, ki podvomi o tem velikanskem medijskem spinu, kaznovan z diskretiranjem ali izgubo položaja.

Novinar meni, da gre v resnici za ogromno znanstveno goljufijo, ki hoče prikriti, na kratko, da trenutno segrevanje planeta ni ne prvo ne zadnje in da človekova dejavnost na toplo gredo v resnici nima nobenega vpliva. Med našimi novinarji so takšne in podobne trditve še vedno sprejete, kot rečeno, s trkanjem po čelu. A posmeha medijev se ne boji dr. Borut Bohanec, poklicni kolega velike zagovornice toplogredne teorije Lučke Kajfež Bogataj, s katero sva se nedavno pogovarjala prav o podnebnih grožnjah. Gospod je prepričljiv zanikovalec te teorije, diskreditacija medijev pa ga ne skrbi, saj je med drugim tudi velik javni zagovornik genetsko spremenjene hrane in glifosata. Če se še spomnite, to je tisti herbicid, ki se menda najbolje obnese pri tretiranju genetsko spremenjenih organizmov in je bil uvrščen med zelo verjetne krivce za raka pri človeku ...

Pri obeh zgodbah gre po mnenju Bohanca za medijsko strašenje in zavajanje, »ki vključuje tako favoriziranje objav aktivističnih skupin in politikov kot zavajanje manjšega dela znanstvenikov kot produkt spolitiziranosti«. Kot vem, ni povsem edini pri nas, ki tako misli. Zabavno, in povsem sprejemljivo je tudi, da se z njim glede podnebja strinjajo tudi ljudje, ki dobijo izpuščaje že pri omembi besede glifosat.

Svet je res prevelik, da bi ga delili na črnega ali belega, saj je lahko oboje hkrati, vključno z vsemi odtenki sivine.

Komentarji: