Ptujska frizerka ponovno pod drobnogledom
Višje sodišče delno razveljavilo, delno pa potrdilo prvostopenjsko sodbo za Vlasto Mrčinko
Odpri galerijo
Sodišče bo moralo v ponovnem sojenju najprej ugotoviti, kaj je sploh lahko predmet odvzema. FOTO: Dokumentacija Dela
Ljubljana – Specializiranemu državnemu tožilstvu je uspelo s pritožbo prepričati višje sodnike, da odločitev okrožnega sodišča, ki je januarja v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za odvzem domnevno nezakonito pridobljenega premoženja ptujski frizerki Vlasti Mrčinko, ni bila pravilna. Višje sodišče je sodbo delno razveljavilo, del sodbe, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo denarnega zneska, pa je potrdilo.
Okrožno sodišče je tožbo zoper ptujsko frizerko in partnerico nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki se je pred leti znašel na drugi strani zakona, zavrnilo v celoti, češ da so bila njena pojasnila o izvoru dobrega pol milijona evrov imetja (med drugim hiše z bazenom) dovolj prepričljiva. A je višje sodišče sodbo delno razveljavilo ter z napotki vrnilo v ponovno sojenje.
Prvostopenjskemu sodišču je naložilo, da naredi ponovno in bolj celovito dokazno oceno in pri tem upošteva dosedanje odločitve ustavnega sodišča, pojasnjuje odvetnik Mrčinkove Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin. »Ob tem ni sledilo novim procesnim določbam, skladno s katerimi naj bi višja sodišča sama vsebinsko odločala o zadevah, če bi vrnitev zadeve prvi stopnji povzročila hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer se je sklicevalo na naravo dela pritožbenega sodišča (težave pri kontinuiranem razpisovanju narokov) in omejene prostorske možnosti.«
Delu sodbe, v katerem je okrožno sodišče zavrnilo zahtevo tožilstva za plačilo 327.170 evrov, je višje sodišče pritrdilo, kar pomeni, da je pravnomočno razsojeno, da Mrčinkova ni dolžna plačati ničesar.
Bo pa okrožno sodišče ponovno presojalo zakonitost njenega drugega imetja, pri čemer bo moralo upoštevati ustavni odločbi. Najprej bo moralo ugotoviti, katero premoženje je bilo pridobljeno po uveljavitvi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni), to je po 29. novembru 2011, saj zakona ni mogoče uporabiti za nazaj zaradi prepovedi povratne veljave. Ker je vsaj del spornih nepremičnin zakonito premoženje (parcela kupljena 2007.), bo treba ugotoviti delež, ki odpade na vlaganja v nepremičnino in nakup dodatne parcele; le to premoženje bo lahko predmet odvzema, zato se bo moralo izraziti v solastninskem deležu na nepremičnini, za kar pa bo treba angažirati izvedenca.
Mrčinkova je zatrjevala, da je gradnjo hiše in nakup parcele financirala z gotovino, ki izvira še iz časa pred obdobjem, zajetim s finančno preiskavo. Z Vrbnjakom naj bi bila prodala nekaj nepremičnin, na varnem hranila denar, ki ga je potem uporabila za gradnjo razkošne hiše z bazenom.
Okrožno sodišče ji je verjelo, a višje sodišče je pritrdilo tožilstvu, da ni dosegla tistega dokaznega standarda, ki je potreben za izpodbitje domneve o nezakonitosti sredstev, s katerimi je financirala gradnjo na prvi parceli in nakup druge parcele. Mrčinkova bo morala v novem sojenju dokazati »izven razumnega dvoma«, da sta s partnerjem dejansko prejela gotovino po prodajnih pogodbah, kot sta zatrjevala, da so jima bila vrnjena posojila, izplačane nagrade ter tudi s koliko tako pridobljenih sredstev je razpolagala še v času investicij.
Po mnenju specializiranega tožilstva, je sodba višjega sodišča izjemno pomembna za nadaljnje delo pri postopkih po Zopni predvsem zaradi argumentacije glede dokaznega standarda, ki naj se zahteva za dokazovanje zakonitosti izvora premoženja. »Sodišče je namreč izrecno poudarilo, 'da mora tožena stranka svoje trditve o dejstvih tako argumentirati, da je izključen vsak dvom oziroma da o trditvah ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek'« dodajajo na tožilstvu.
To vztraja, da je imetje, s katerim je razpolagala Mrčinkova, pridobljeno nezakonito. Vrbnjak je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen, za zapahe pa je šel šele po več letih skrivanja. Po prestani kazni konec 2014. so ga izročili Italiji, kjer so ga iskali zaradi vpletenosti v trgovino z mamili; tam je bil sprva obsojen, po razveljavitvi sodbe na ustavnem sodišču pa oproščen. Ta čas pa je Vrbnjakova družina očitno živela dovolj razkošno, da so se porodili sumi o zakonitosti premoženja.
Okrožno sodišče je tožbo zoper ptujsko frizerko in partnerico nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki se je pred leti znašel na drugi strani zakona, zavrnilo v celoti, češ da so bila njena pojasnila o izvoru dobrega pol milijona evrov imetja (med drugim hiše z bazenom) dovolj prepričljiva. A je višje sodišče sodbo delno razveljavilo ter z napotki vrnilo v ponovno sojenje.
Prvostopenjskemu sodišču je naložilo, da naredi ponovno in bolj celovito dokazno oceno in pri tem upošteva dosedanje odločitve ustavnega sodišča, pojasnjuje odvetnik Mrčinkove Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin. »Ob tem ni sledilo novim procesnim določbam, skladno s katerimi naj bi višja sodišča sama vsebinsko odločala o zadevah, če bi vrnitev zadeve prvi stopnji povzročila hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer se je sklicevalo na naravo dela pritožbenega sodišča (težave pri kontinuiranem razpisovanju narokov) in omejene prostorske možnosti.«
Delu sodbe, v katerem je okrožno sodišče zavrnilo zahtevo tožilstva za plačilo 327.170 evrov, je višje sodišče pritrdilo, kar pomeni, da je pravnomočno razsojeno, da Mrčinkova ni dolžna plačati ničesar.
»Izven razumnega dvoma«
Bo pa okrožno sodišče ponovno presojalo zakonitost njenega drugega imetja, pri čemer bo moralo upoštevati ustavni odločbi. Najprej bo moralo ugotoviti, katero premoženje je bilo pridobljeno po uveljavitvi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni), to je po 29. novembru 2011, saj zakona ni mogoče uporabiti za nazaj zaradi prepovedi povratne veljave. Ker je vsaj del spornih nepremičnin zakonito premoženje (parcela kupljena 2007.), bo treba ugotoviti delež, ki odpade na vlaganja v nepremičnino in nakup dodatne parcele; le to premoženje bo lahko predmet odvzema, zato se bo moralo izraziti v solastninskem deležu na nepremičnini, za kar pa bo treba angažirati izvedenca.
Mrčinkova je zatrjevala, da je gradnjo hiše in nakup parcele financirala z gotovino, ki izvira še iz časa pred obdobjem, zajetim s finančno preiskavo. Z Vrbnjakom naj bi bila prodala nekaj nepremičnin, na varnem hranila denar, ki ga je potem uporabila za gradnjo razkošne hiše z bazenom.
Okrožno sodišče ji je verjelo, a višje sodišče je pritrdilo tožilstvu, da ni dosegla tistega dokaznega standarda, ki je potreben za izpodbitje domneve o nezakonitosti sredstev, s katerimi je financirala gradnjo na prvi parceli in nakup druge parcele. Mrčinkova bo morala v novem sojenju dokazati »izven razumnega dvoma«, da sta s partnerjem dejansko prejela gotovino po prodajnih pogodbah, kot sta zatrjevala, da so jima bila vrnjena posojila, izplačane nagrade ter tudi s koliko tako pridobljenih sredstev je razpolagala še v času investicij.
Dokazni standard
Po mnenju specializiranega tožilstva, je sodba višjega sodišča izjemno pomembna za nadaljnje delo pri postopkih po Zopni predvsem zaradi argumentacije glede dokaznega standarda, ki naj se zahteva za dokazovanje zakonitosti izvora premoženja. »Sodišče je namreč izrecno poudarilo, 'da mora tožena stranka svoje trditve o dejstvih tako argumentirati, da je izključen vsak dvom oziroma da o trditvah ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek'« dodajajo na tožilstvu.
To vztraja, da je imetje, s katerim je razpolagala Mrčinkova, pridobljeno nezakonito. Vrbnjak je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen, za zapahe pa je šel šele po več letih skrivanja. Po prestani kazni konec 2014. so ga izročili Italiji, kjer so ga iskali zaradi vpletenosti v trgovino z mamili; tam je bil sprva obsojen, po razveljavitvi sodbe na ustavnem sodišču pa oproščen. Ta čas pa je Vrbnjakova družina očitno živela dovolj razkošno, da so se porodili sumi o zakonitosti premoženja.
