Drzni 22-letni voznik je po novem v hišnem priporu

Sodišče čaka na podatke iz avtomobila, za katere so prvič zaprosili oktobra lani.

Objavljeno
30. januar 2018 16.17
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Ljubljana - Po enajstih mesecih pripora je sodišče Janu Kočiću, ki je 20. marca lani med prehitro vožnjo z audijem A7 na Celovški cesti zbil 20-letno kolesarko Ino G., tako da je na kraju nesreče umrla, odredilo hišni pripor. Dokazni postopek še ni končan, ker čakajo podatke iz tujine.

Jan Kočić je po novem v hišnem priporu, kjer ga lahko kadarkoli obiščejo policisti, kjer ne sme sprejemati obiskov - izjema je le njegov zagovornik Benjamin Peternelj - in tudi ne uporabljati telefona in drugih tovrstnih naprav. Sodnik Marjan Pogačnik z ljubljanskega okrožnega sodišča se je za blažji ukrep odločil zato, ker je obtoženi v priporu že enajst mesecev, predvideva pa, da se sojenje verjetno ne bo kmalu končalo. Poleg tega obtoženi v hišnem priporu ne bo mogel sodelovati v javnem prometu, torej ne bo nevarnosti, da bi ponovil kaznivo dejanje, je dejal. Sodnik ni podprl argumentov tožilstva, ki je vztrajalo pri podaljšanju pripora zaradi nevarnosti ponovitve podobnih kaznivih dejanj. Do lanske nesreče, ko je imel Kočić vozniški izpit vsega tri leta, je bil že štirinajstkrat pravnomočno kaznovan zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, je razložila okrožna državna tožilka Liljana Tomič, med drugim tudi zaradi neupoštevanja rdeče luči na semaforju in vožnje z neprilagojeno hitrostjo.

Je gorela zelena ali rdeča luč?

To je bil dejavnik tudi pri lanski nesreči, ko je po očitkih tožilstva z neprilagojeno hitrostjo vozil po desnem pasu Celovške ceste iz smeri Šentvida proti središču mesta in v križišču z Bravničarjevo in Korenčanovo ulico pri rdeči luči zapeljal skozi križišče. Pri tem je silovito trčil v kolesarko Ino G., ki je na prehodu za kolesarje pravilno prečkala Celovško. Zaradi hudih poškodb možganov in pljuč je umrla na kraju nesreče.

Odvetnik Peternelj je opozoril, da mora sodišče upoštevati dosedanji dokazni postopek, v katerem po mnenju obrambe ni bilo dokazano, da je Kočić v križišču, kjer je trčil v kolesarko, prevozil rdečo luč. Več podatkov - čas nesreče, čas, ki ga kaže ura v avtomobilu, in podatki o intervalih izmenjevanja rdeče in zelene luči na semaforjih - naj bi kazalo, da je imel voznik v času, ko je prevozil križišče in trčil v kolesarko, na semaforju zeleno luč.

Podobno naj bi trije izvedenci, ki so ugotavljali hitrost avtomobila v času trčenja, prišli do sicer različnih ugotovitev, vendar naj bi Kočić na Celovški, kjer je največja dovoljena hitrost 70 kilometrov na uro, vozil manj kot 120 kilometrov na uro. Zato mu, meni obramba, ni mogoče očitati brezobzirne in hitre vožnje, ampak bi mu lahko očitali »le« povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti. Bistvena razlika je v tem, da je za prvo kaznivo dejanje zagrožena kazen od enega do dvanajstih let, za drugo pa od enega do osmih let zapora.

Ključni bodo podatki iz tujine

Ocena dokazov, kot jo je podala obramba, je po mnenju sodnika Pogačnika prenagljena, kajti dokazni postopek je sicer v večjem delu zaključen, a ne v celoti, ker ga ne bodo mogli končati brez podatkov iz tujine. Že oktobra lani je sodišče prek mednarodne pravne pomoči zaprosilo nemško tožilstvo za podatke iz avtomobila, ki naj bi jih priskrbeli v Audiju v Ingolstadtu. S temi podatki naj bi ugotovili natančno hitrost audija A7 v času, ko je trčil v Ino G., in do sekunde natančen čas trka. Ni namreč sporno, da se je tragična nesreča zgodila ob 22.46 in 44 sekund, vendar je od podrobnosti, in sicer nastavitve ure v avtomobilu in njene usklajenosti s svetovno uro ter nastavitve intervalov semaforjev, odvisno, ali je bila na semaforju v smeri, iz katere je pripeljal Kočić, zelena ali rdeča luč.

Poizvedovanje v Ingolstadtu je bilo neuspešno, kajti Nemci so sodišče usmerili na podjetje Bosch, ki izdeluje zahtevani avtomobilski del v Budimpešti. Po stikih z madžarskim tožilstvom in Boschevo podružnico v Budimpešti podatkov še vedno ni, saj ta avtomobilski del izdeluje Boschevo podjetje v Stuttgartu, kamor so poslali novo zaprosilo. Vendar pa je spodbudno, je menil Pogačnik, da so dobili prvi odziv iz Nemčije, ki kaže, da bo podatke možno pridobiti.