Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustavno sodišče je razveljavilo sodbe sodišč, ki so zaradi zastaranja zavračala odškodninski zahtevek pritožnika. Zadevo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Murski Soboti v novo odločanje. Pritožnik Dejan Rengeo je državo tožil, ker mu je policija zaradi suma neupravičene proizvodnje mamil požela in s tem uničila nasad industrijske konoplje.
Pritožnik je odškodnino zahteval, ker mu je policija v predkazenskem postopku 28. julija 1995 neupravičeno požela nasade industrijske konoplje. S tem mu je nastala škoda, ker uničene konoplje ni mogel prodati oziroma predelati v eterično olje. V kazenskem postopku je bil pritožnik oproščen obtožb neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
Po končanem postopku je pritožnik vložil odškodninsko tožbo. Vendar pa je Okrožno sodišče v Murski Soboti ocenilo, da je bila terjatev pritožnika ob vložitvi tožbe že zastarana. Potekel naj bi tako triletni subjektivni zastaralni rok kakor tudi petletni objektivni zastaralni rok, saj je tožbo vložil šele 7. januarja 2011. Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbo, vrhovno sodišče pa zadevo za revizijo.
Pritožnik je v ugovorih opozarjal, da je bil v kazenskem postopku dvakrat zaporedoma na prvi stopnji spoznan za krivega, šele v tretjem sojenju pa je bila izdana oprostilna sodba. Te pravnomočne oprostilne sodbe naj ne bi mogel prejeti pred 24. januarjem 2008, šele s prejemom pa naj bi začel teči zastaralni rok za odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.
Ustavno sodišče je pritrdilo pritožniku. Ustava v 26. členu namreč zahteva, da civilnopravni zastaralni rok za zahtevke glede škode, storjene s prisilnimi ukrepi v zvezi s kazenskim postopkom, ne začne teči (in ne teče) vse do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka.
Obenem so ustavni sodniki opozorili, da je ustavnopravno neprimerno z grožnjo zastaranja siliti obdolženca, da še med kazenskim postopkom sproža civilnopravne postopke, v katerih se razpravlja o protipravnosti prisilnih ukrepov, ki so bili zoper obdolženca odrejeni in izvršeni na podlagi kazenskopravne zakonodaje.
Stališče sodišč o zastaranju je po oceni ustavnega sodišča »nerazumno strogo« tudi zato, ker bi na njegovi podlagi pritožnik moral tožiti državo v času, ko bi to zanj pomenilo zavrnitev zahtevka zaradi preuranjenosti ali prekinitev pravdnega postopka do pravnomočnega konca kazenskega postopka.
