Nadgradnja čistilne naprave ljubljanski TEŠ 6?

Ljubljana – »Da so vsa javnozasebna partnerstva finančna katastrofa za občino, nadzorni odbor MOL ugotavlja šele zdaj, kar pomeni, da s predlogi priporočil zamuja že šest let«.

To je bil glavni očitek, ki smo ga lahko slišali na včerajšnji seji mestnega sveta ob obravnavi glavne točke dnevnega reda – poročilu nadzornega odbora o opravljenem nadzoru razpolaganja s premoženjem MOL, namenskosti in smotrnosti porabe proračunskega denarja ter finančnega poslovanja proračunskih porabnikov v preteklem letu. Tako Anže Logar (SDS), ki je to izjavil, kot tudi drugi opozicijski svetniki, so sicer podprli poročilo in njegovih 23 predlogov, a hkrati dali vedeti, da bi ti morali biti v obliki zahtev in ne le priporočil. Še sploh, ker se nekatera priporočila v poročilih ponavljajo vsako leto, mestna uprava pa jih ne spoštuje in ne izvede.

Sporna partnerstva

Največ časa so razpravljavci posvetili predvsem posameznim javnozasebnim partnerstvom, ki so se že izkazala za zgrešena, kot tudi za tista, ki bi to lahko postala.

Anže Logar je tako na primeru neuspešnega javnozasebnega partnerstva za gradnjo garažnoparkirne hiše Kozolec II (po razdrtju pogodbe s podjetjem ZIL Inženiring zaradi njegovega finančnega razpada zdaj projekt dokončuje MOL sama) pritrdil priporočilu NO, naj mestna uprava pri tovrstnih partnerstvih »skrbno in v denarni protivrednosti ovrednoti začetne in pričakovane vložke, stroške, prihodke in obveznosti posamičnega partnerja, kot tudi pričakovane javne in zasebne koristi, pri čemer mora upoštevati tudi ekonomsko časovno vrednost denarja. Pri tem naj, če s temi znanji ne razpolaga, smiselno in s preudarkom vključuje pomoč specialistov, kot so pooblaščeni ocenjevalci podjetij ali cenilci nepremičnin«.

Prav tako pa, »da naj pred sklenitvijo JZP opravi podrobno oceno bonitete zasebnega partnerja ter preveri vire, s katerimi bo financiral obveznosti in h katerim se bo zavezal, da MOL v pogodbah zahteva ločeno računovodsko evidentiranje JZP kot poslovno izidne enote, saj bi s tem omogočili revizijski nadzor doseženih vložkov in učinkov. In da uprava periodično, zlasti pa ob bistvenih spremembah okoliščin in ob zaključkih pomembnih etap realizacije projektov ovrednoti dosežene ekonomske kategorije in jih analizira glede na načrtovane, s čimer bo možno ekonomsko vrednotiti učinke JZP pa tudi pravočasno sprejemati korektivne ukrepe v primeru spremenjenih ekonomskih okoliščin javnega ali zasebnega partnerja«.

Garaža pod tržnico

Mirko Brnič Jager je v zvezi z javnozasebnimi partnerstvi županu Zoranu Jankoviću dal vedeti, naj razmisli, ali je še vredno vztrajati pri projektu garaže pod tržnico. Sam je prepričan, da bi bilo ob vseh zapletih z njo najceneje odstopiti od tega projekta, vztrajanje pri njem pa da bi lahko vodilo še v en polom. Tudi v primeru prenove Plečnikovega stadiona je prepričan, da bi bilo najbolje ustaviti agonijo propadanja stadiona in se odpovedati projektu JZP z Jocem Pečečnikom in OKS.

Janković mu je zabrusil, da bo MOL sama gradila garažo pod tržnico, da pa bo tako dolgo trajalo, da se izpelje ta projekt, pa da je kriv on in njemu podobni zaviralci. Mojca Škrinjar (SDS) mu je dala vedeti, da doslej ni videla še nobene občinske analize stroškov in koristi ob zdajšnjih kulturnovarstvenih pogojih gradnje garaže pod tržnico. Če bo zdajšnja tržnica zaradi dolgotrajne gradnje pod njo vmes »crknila«, za mesto to zagotovo ne bi bilo sprejemljivo.

Projekt Stožice

Nadzorni odbor je pri projektu JZP med MOL in Grepom za projekt Stožice ugotovil, da je občina pri izvedbi kompenzacije z družbo Grep v višini 4,39 milijona evrov storila napako, ko je kljub zapisani in podpisani obvezi, da obveznosti ne bo kompenzirala, del svojih obveznosti do omenjene družbe vseeno kompenzirala s svojimi terjatvami do iste družbe. In da višino škode, ki bo morda zaradi te napake nastala, še ni mogoče ugotoviti, saj spor v tej zvezi ni zaključen.

Je pa župan tako predsedniku NO Francu Slaku kot svetnikom povedal, da zadeva s pobotom z Grepom nikakor ni izgubljena za MOL, saj da mu je v postopku revizije uspelo ta problem vrniti nazaj na prvostopenjsko sodišče. Kasneje pa je Logar dodal, da je bila kompenzacija mimo lastnih obvez sprejeta na kolegiju župana in da je bila to torej županova samostojna politična odločitev.

Sporna nadgradnja CČN Zalog

Anton Kranjc (NSi) je problematiziral postopek iskanja tehnične rešitve in najugodnješega ponudnika za nadgradnjo čistilne naprave v Zalogu. Menil je, da bi projekt denitrifikacije in defosforizacije lahko izpeljali za 8 milijonov evrov in ne za 40, kot je predvideno zdaj. In da je nepotrebna tehnologija, ki naj bi jo uporabili, plod neprijavljenega lobističnega obiska. Ko mu je župan odgovoril, da je bil projekt izbran na mednarodnem razpisu in ne vidi junaka, ki bi zdaj ta evropski projekt upal ustaviti, mu je Kranjc odvrnil, da je bil razpis pisan na kožo le enemu ponudniku. Še ostrejši je bil Mirko Brnič Jager. Dejal je, da bi lahko projekt nadgradnje CČN Zalog postal ljubljanski TEŠ 6. Prepričan je, da bi lahko sledili predlogu NO, naj MOL poleg poziva za podaljšanje veljavnosti že potrjene ponudbe za projektiranje in gradnjo III. faze CČN Ljubljana, ki ga je posredoval edinemu ponudniku, preveri tudi možnost ponovitve (zaradi nastalih zamud) javnega razpisa, za katerega naj skuša pridobiti več ponudb. Župana Brnič Jager sicer razume, da noče drezati v osir, saj se boji blamaže pred evropsko komisijo, a je prepričan, da bo do nje vseeno prišlo.