Tiskane izdaje
Voda je ena izmed pomembnih stvari v življenju. Razvili smo se s pomočjo nje in brez nje ne preživimo dolgo. Od nekdaj si je človek hotel zagotoviti dostopno svežo vodo in danes vodovodni sistem prinaša ravno to. Pitna, kakovostna voda do skoraj vsakega doma v Sloveniji.
Včasih pa bi jo potrebovali na delu ali na avtobusu. Kaj takrat? Že precej časa vode ne prenašamo na palminih listih ali v glinenih posodah. Tudi steklene posode, ki so jih nadomestile, so izgubile pomen, ko je v igro prišla PLASTIKA. Za podjetja je pomenila revolucijo. Proizvodnja se je zelo pocenila in prek male kampanje, ki je obsegala nekaj milijard dolarjev, se je voda v plastenki v zadnjih desetletjih razširila vse do današnjega problema.
Saj ne pravim, da je neuporabna. Nekateri vodovodi so zaradi rudarjenja ali intenzivnega kmetovanja onesnaženi in voda ni pitna. Ampak danes je takih onesnaženj v Sloveniji čedalje manj in dodatna vlaganja v filtre in čistilne naprave zagotavljajo pitno vodo iz vodovoda povsod.
Torej zakaj bi kupovali vodo v plastenki, ki jo celo oglašujejo kot stokrat boljšo? A veste, kaj je še stokrat bolj? Draga. Kubični meter najcenejše vode v Mercatorju se preračuna na 600 evrov. Cena pollitrske vode pa lahko zraste vse do evra in pol, kar je 3000 evrov za kubični meter. Primerjalna cena vode iz pipe? Giblje se okrog evra. EN EVRO za kubični meter. Najcenejša pollitrska plastenka vode je torej kar 600-krat dražja.
Ampak saj mora biti boljša, če je dražja, ali? Niti ne. Ugotovitve pravijo, da nekatera podjetja polnijo plastenke iz vodovoda. Dodatno. Slepe raziskave so pokazale, da ljudje večinoma izberejo vodo iz vodovoda, ker menijo, da je boljša. To tudi ni nič čudnega, saj če je voda dalj časa v plastenki, začne zaudarjati po plastiki. Konec koncev je to kljub vsemu plastika, ki vsebuje veliko kemikalij. Ne glede na kakovost se bodo te sčasoma absorbirale v vodo. Nekatere, kot je na primer BPA, pa so lahko tudi resen problem za zdravje.
Ob tem pa nisem niti omenil največjega problema. Zavržena plastenka večinoma ne pristane v reciklaži in se jih tako vsako leto znajde več milijonov v jezerih in rekah. Dolgo obdobje razgradnje pa pospeši kopičenje plastenk, ki ogrožajo tudi živali v morjih. Kot recimo mojo ribo, ki zaradi tega ne bo pristala na krožniku. Mediji čedalje manj o tem poročajo in ljudje se ne zavedamo okoljskega odtisa, ki ga pustimo ob nakupu vode v plastenki. Že za sam proizvod se porabi trikrat več vode in na milijone sodov nafte.
Torej plastika je slaba za okolje. Tudi voda, s katero jo napolnijo, ni najbolj zdrava. Poleg tega je večstokrat dražja od vode iz vodovoda. Kljub temu se jih v Sloveniji na leto proda na milijone in številka le še raste. Ob tem pa je treba omeniti, da obstajajo boljše alternative za trenutke, ko se žejen znajdeš na avtobusu. Vsaj jaz jo bom izbral, ko grem jutri na »faks«, in mogoče bo zaradi tega moja riba še plavala. No, dokler se ne ujame v mrežo.
Damjan Pjević, Fakulteta za elektrotehniko,
